Predstavitev rednih članov

TADEJ BAJD

Osebni podatki: rojen leta1949, Ljubljana
Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: biomedicinska tehnika, robotika

Zaposlitev/kariera: 1972–1977, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«; 1981, raziskovalec na University of Southern California, ZDA; 1984, raziskovalec na Strathclyde University, Velika Britanija; profesor robotskih predmetov na FE UL; 1985–1989, prodekan FE UL; 1999–2003, dekan FE UL

Nagrade in priznanja: več priznanj; 1990, Kidričeva nagrada; naziv Fellow mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike IEEE; 2003–2009, izredni član SAZU; 2009–, redni član SAZU; naziv Fellow ameriškega inštituta za medicinsko in biološko tehniko AIMBE

Objave in drugo: avtor več kot 100 člankov v mednarodnih revijah; avtor  znanstvene knjige, ki je izšla pri CRC Press, in robotskega učbenika pri založbi Springer

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

IGOR EMRI

Osebni podatki: rojen leta 1952, Murska Sobota

Izobrazba: 1981, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani/California Institute of Technology, Pasadena, ZDA
Področja dejavnosti: mehanika časovno odvisnih materialov, linearna in nelinearna viskoelastičnost, reologija polimerov, dinamična analiza materialov in struktur

Zaposlitev/kariera: 1983–1990, gostujoči profesor na Institut für Werkstofftechnik, GhK Kassel, Nemčija; 1987–1996, gostujoči raziskovalec na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 1988–1995, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1996–, redni profesor in predstojnik katedre na FS UL; 1990–, gostujoči profesor na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1993–1994, gostujoči profesor na University of Waterloo, Kanada; 1994–1995, gostujoči profesor na Free University of Brussels, Belgija; 1995–2000, gostujoči profesor na University of Saratov, Ruska federacija; 1998, gostujoči profesor na Lehigh University, Bethlehem, ZDA; 2001–, gostujoči profesor na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 2003, gostujoči profesor na Aoyama Gakuin University, Tokio, Japonska; 2006–, predsednik uprave Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Rastka Stojanovića; 1997, medalja Kapitsa; 1999, uvrščen na seznam “Who’s Who in Polymers and Plastics”; 2001, ambasador znanosti Republike Slovenije; redni član Mednarodne inženirske akademije v Moskvi; tuji član Ameriške akademije za mehaniko; član Ruske inženirske akademije; član Ruske akademije naravoslovnih znanosti; zaslužni inženir Ruske federacije; redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; izredni član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija; 2009, SEM Fellow, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010, nagrada »B. J. LAZAN«, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010–, redni član Evropske akademije znanosti, Belgija

Objave in drugo: knjiga in  4 poglavja v knjigah; več kot 100 člankov; 23 patentov (mednarodni, ZDA in EU); več kot 30 vabljenih in plenarnih predavanj na konferencah, univerzah in raziskovalnih inštitutih

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za eksperimentalno mehaniko
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

PETER FAJFAR

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana
Izobrazba: 1974, doktor, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG UL)
Področja dejavnosti: potresno inženirstvo, dinamika gradbenih konstrukcij

Zaposlitev/kariera: 1967-1968, SGP Grosuplje; 1968-, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FAGG/FGG) Univerze v Ljubljani (UL); 1985-, redni profesor na FAGG/FGG UL; 1985–1987, dekan FAGG UL; 1985–1987 in 1996-, predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo FAGG/FGG UL; 1984-1988, predsednik Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije; 1988–1990, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo; 1996–2002, načelnik oddelka za tehniške vede 3. razreda SAZU (razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede); 2002–2008, tajnik 3. razreda SAZU; gostujoči raziskovalec na univerzah: 1972-1973, Bochum, Nemčija; 1980, Berkeley, ZDA; 1993, Tokushima, Japonska; gostujoči profesor na univerzah: 1989, Technion, Haifa, Izrael; 1994, McMaster, Hamilton, Ontario, Kanada; 1995, Stanford, ZDA; 2006, Bristol, Velika Britanija; 2009, Canterbury, Christchurch, Nova Zelandija; 2003–, urednik mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (Wiley); član 11 uredniških odborov (6 v letu 2010, 5 v preteklih letih) mednarodnih revij

Nagrade in priznanja: 1987–, častni profesor na IZIIS Univerze v Skopju, Republika Makedonija; 1988–, častni profesor na Inštitutu za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, Kitajska; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1993, izredni član SAZU; 1993–, redni član SAZU; 1994, nagrada Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva; 2009, Zlata plaketa FGG UL; 2009, Priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inženirske dosežke; 2010, Častni član Evropskega združenja za potresno inženirstvo

Objave in drugo: več kot 200 znanstvenih člankov v revijah in kongresnih zbornikih; 4 monografije; številni projekti in ekspertize; računalniški program EAVEK

Zaposlen: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

PETER GLAVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana
Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije; 1967, magister kemijskih znanosti; 1968, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972, univerzitetni diplomirani  ekonomist, VEKŠ Univerze v Mariboru (VEKŠ UM)
Področja dejavnosti: kemijska tehnika, procesna sistemska tehnika, okoljska tehnika, kemija, ekonomija

Zaposlitev/kariera: 1964–1966, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1968-1973, vodja proizvodnje v papirnici Sladkogorska; 1973–1977, vodja kontrole kakovosti  v Tovarni dušika Ruše; 1977-2007 profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM); 2008–, zaslužni profesor na FKKT UM; 1978–1992 tajnik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1992–, predsednik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1988–1990, prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1990–1998 član parlamenta Republike Slovenije; 1996– predsednik Društva ekonomistov Maribor; 2008–2010 predsednik in podpredsednik IAS 

Nagrade in priznanja: zlata značka Sladkogorske; red dela s srebrnim vencem; srebrna plaketa za dosežke na področju inovativne dejavnosti; zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; zlata plaketa Univerze v Mariboru; zlata plaketa Zveze ekonomistov Slovenije; zaslužni član Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo, IUPAC; Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo v visokem šolstvu.

Objave in drugo: 101 znanstveni članek; 33 strokovnih in 110 drugih člankov; 212 objavljenih predavanj na konferencah; 7 knjig; 18 učbenikov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; 8 vabljenih predavanj; 75 raziskovalnih poročil; 134 poročil in ekspertiz za industrijo; 1 patent.

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

IGOR GRABEC

Osebni podatki: rojen leta 1939, Slovenj Gradec
Izobrazba: 1970, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL)

Področja dejavnosti: fizika, naključni pojavi, sinergetika, ultrazvok in akustična emisija, kaotična dinamika, nevronske mreže, analiza akustične emisije v neporušnih preiskavah materialov, tlačnih posod in obdelovalnih procesov, nelinearni valovni pojavi, kaotični pojavi, obdelovalni procesi, simulacija in uporaba nevronskih mrež, statistični opis fizikalnih zakonov, modeliranje in napovedovanje prometnih tokov.

Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1971–2008 univerzitetni učitelj, redni profesor na Katedri za sinergetiko na FS UL, Adjuct Professor, Cornell University, Ithaca, NY, USA, 1994-1999.  

Nagrade in priznanja: 1972, nagrada Sklada Borisa Kidriča za delo na področju fizike plazme; 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Umetno oko za kontrolo žarometov; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Detektor AE in senzor AE z vgrajenim predojačevalnikom; 1982, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju AE v mehansko obremenjenih snoveh; 1989, Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije; 1995–2001, izredni član SAZU; 2001–, redni član SAZU; član IAS; član Mednarodne akademije o proizvodnem inženirstvu–CIRP; Honorary Member of the World Inovation Foundation

Objave in drugo: 4 knjige; okoli 450 znanstveno in strokovno usmerjenih člankov; 17 patentov; najpomembnejša knjiga: I. Grabec, W. Sachse: »Synergetics of measurement, prediction and control«, Springer Verlag, 1997

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Ljubljanii
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

MARKO JAGODIČ

Osebni podatki: rojen leta 1935, Krško

Izobrazba: 1976, doktor znanosti, področje telekomunikacij, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: mikroelektronika, elektronske komunikacije, analiza in načrtovanje komunikacijskih omrežij, teorija strežnih vrst, digitalno procesiranje signalov

Zaposlitev/kariera: 1972–1979, vodja RR-oddelka za prenosne sisteme, RR inštitut Iskre, Ljubljana; 1979–1983, vodja RR-sektorja za telekomunikacije, Iskra Elektrozveze, Ljubljana; 1985–1987, RR-direktor, Iskra Telematika, Kranj; 1990–1993, RR-direktor, Iskratel, Kranj; 1986–1994, predsednik Sveta Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani; 1987–, izredni profesor za telekomunikacije na FE UL; 1997–2006, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije; 2001–, član Upravnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo; 2001–2006, predsednik Sveta za telekomunikacije RS; 2004–2005, direktor za področje EAME v IEEE ComSoc; 2004–2005, predsednik IAS; 2005–, član Izvršnega odbora FEANI; 2007–, predsednik Slovenskega društva za elektronske komunikacije SIKOM; 2008–, predstojnik Razvojno-poslovnega razreda IAS; 2009–, predstavnik Slovenije v ITU–T; 2010–, član »ITU World Telecom 2011 Forum Advisory Committee«; 2010–, član Strateškega sveta za informacijsko družbo predsednika vlade RS 

Nagrade in priznanja: 1970, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1992, »ITU Silver Medal of Honour«; 1999, zlata plaketa Univerze v Mariboru

Objave in drugo: 7 strokovnih člankov; 33 objavljenih predavanj na konferencah; 11 vabljenih predavanj; 2 učbenika; 10 raziskovalnih projektov; 21 industrijskih razvojnih projektov; 1 patent

Zaposlen: RASKOM, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

JADRAN LENARČIČ

Osebni podatki: rojen leta 1955,  Beograd, Jugoslavija 
Izobrazba: 1986, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: vodenje robotov, robotska kinematika, biorobotika, biomehanika, humanoidni roboti

Zaposlitev/kariera: 1979–, Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1979–1985, asistent na IJS; 1985–1995, vodja laboratorija za robotiko IJS; 1995–2005, vodja Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS; 2005–, direktor IJS; funkcije na IJS: 1989, član sveta IJS; 1990, predsednik sveta IJS; 1992–1994, član upravnega odbora IJS; 1997–2005, namestnik predsednika Znanstvenega sveta IJS; funkcije na ministrstvih: nacionalni koordinator, predsednik sveta za tehniko; član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta; član strokovnega sveta Znanje za mir; funkcije v mednarodnih združenjih: član odbora evropske raziskovalne mreže Euron; član odbora združenja evropskih raziskovalnih inštitutov Earto; predavatelj na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, Univerzi v Bologni, Italija

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo; 1987, nagrada Sklada Borisa Kidriča za znanstveni dosežek; 1989, orden dela s srebrnim vencem           

Objave in drugo: 48 znanstvenih člankov; 90 objavljenih predavanj na konferencah; 11 poglavij v znanstvenih monografijah; 9 uredniških knjižnih izdaj pri mednarodni založbi; 2 monografiji; več kot 50 vabljenih predavanj na univerzah v tujini

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

VOJTEH LESKOVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1947, Ptuj

Izobrazba: 1974, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za montanistiko, odsek za metalurgijo; 1999, doktor na področju tehnologije termičnih obdelav, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu, Oddelek za materiale in metalurgijo

Področja dejavnosti: vakuumska toplotna obdelava, modificiranje površin kovinskih materialov, numerične simulacije procesov toplotne obdelave in procesov inženiringa površin

Zaposlitev/kariera: 1975–1977, vodja oddelka karosernice v IMV-Renault, Novo mesto; 1978–1980, vodja službe tehničnega prevzema in homologacije delov in sklopov vozil v IMV-Renault, Novo mesto; 1980–1986, vodja oddelka za mehansko in toplotno obdelavo v IMV-Renault, Novo mesto; 1986–, vodja Centra za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije; 2003–, docent na Katedri za tribologijo in tehnično diagnostiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 2009–, izredni profesor na Katedri za materiale Fakultete za inženirstvo Univerze na Reki, Hrvaška; izvedenec pri The Heat Treatment Consultant Network at HEATREAT.DE Gmbh; ustanovitelj in predsednik Slovenskega društva za toplotno obdelavo (SDTO); član upravnega odbora International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering (IFTHSE); član Slovenskega društva za materiale (SDM); član Društva za vakuumsko tehniko Slovenije; član Slovenskega društva za tribologijo (SDT)

Nagrade in priznanja: 2008, International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering award for significant contribution to the study and development of heat treatment and surface engineering; Top Cited Article 2005–2010, Vacuum, 80 (2006) 6,

Objave in drugo: 54 znanstvenih člankov; 1 pregleden znanstveni članek; 6 strokovnih člankov; 12 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljeno predavanje); 34 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah; 37 končnih poročil o rezultatih raziskav; 8 elaboratov; 3 izvedenska mnenja; 3 patenti 

MATJAŽ LUKAČ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Jesenice
Izobrazba: 1979, univerzitetni diplomirani inženir tehniške fizike; 1985, magister fizike; 1986, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; 1993,  Master of Business Administration, International Executive Development Centre, Brdo pri Kranju  Področja dejavnosti: laserska fizika in optična spektroskopija

Zaposlitev/kariera: 1979–1984, razvojni sodelavec v Iskra CEO; 1984–1985, izpopolnjevanje na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1986–, zunanji sodelavec Instituta »Jožef Stefan« (IJS); 1986–1990 raziskovalni sodelavec Fakultete za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani (FMF UL); 1987–1988, raziskovalec na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1990–1994, vodja razvoja v Iskri Elektrooptiki, d. d., odgovoren za razvoj medicinskih, industrijskih in vojaških laserjev; 1994–1997, direktor poslovne enote Laserji v Fotoni, d. d., področje delovanja laserjev v medicini, industriji in obrambi; 1997–2000, član uprave Slovenske razvojne družbe, odgovoren za razvojno prestrukturiranje slovenskih podjetij; 2000–, predsednik uprave Fotone, d. d., visokotehnološkega podjetja s področja optoelektronike, ki deluje na področju medicine, obrambe in industrije; 2009, podpredsednik IAS; 2010, predsednik IAS

Nagrade in priznanja: 1983, Iskrina nagrada za izredne dosežke; 1985, V. F. Lenzen Memorial Schoolarship Award, University of California, Berkeley, ZDA; 1987, Fulbrightova štipendija; 2007, izvolitev v rednega člana Inženirske akademije Slovenije  

Objave in drugo:  30 izvirnih znanstvenih člankov; 6 strokovnih člankov; 23 objavljenih prispevkov na konferencah; 5 patentov, 9 patentnih prijav; delovni mentor 3 doktorandom, 1 magistrandu in 4 diplomantom

Zaposlen: Fotona, d. d., Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

BORUT MAVKO

Osebni podatki: rojen leta 1944, Ljubljana
Izobrazba: 1967, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1971, magister, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1972, Master of Science Nuclear Engineering, Georgia Institute of Technology, Georgia, ZDA; 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru (FE UM)Področja dejavnosti: jedrska energetika in tehnologija, varnostne analize prehodnih pojavov in nesreč, verjetnostne ocene tveganj jedrskih naprav

Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1967–1983, znanstveni sodelavec; 1984–1997, višji znanstveni sodelavec; 1985–2009, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS; 1998–, znanstveni svetnik; Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL): 1986–, predstojnik katedre in redni profesor za jedrsko tehniko FMF UL; vabljeni predavatelj na univerzah in konferencah; svetovalec IAEA – International Atomic Energy Agency in Evropske komisije; predsednik in član znanstvenih odborov mednarodnih konferenc; član uredniških odborov domačih in mednarodnih znanstvenih revij; 2007–, urednik Elsevierjeve revije Nuclear Engineering and Design; 2004–2008, podpredsednik Sveta guvernerjev SARNET – Severe Accident Research Network of Excellence; 2004–2009, član Sveta direktorjev, ENEN – European Nuclear Education Network Association; 2009–2010, član Upravnega odbora Euro-CASE – European Council of Applied Sciences and Engineering; 2009–2010, delegat IAS v CAETS - International Council of Academies of Engineering and Tehnological Scieces 

Nagrade in priznanja: 1988–, član Znanstvenega sveta IJS; 1999–, redni član IAS; 2006–, član WIF – World Innovation Foundation; 2006–, znanstveni svetnik SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2006, predsednik European Atomic Energy Society; 2006, zlati znak Univerze v Ljubljani; 2009–2010, predsednik IAS;

Objave in drugo:  125 znanstvenih in strokovnih člankov; 344 konferenčnih prispevkov; 24 monografij; 33 vabljenih predavanj; 29 raziskovalnih poročil; 266 ocen in mnenj

Zaposlen:  Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

BOJAN MOHAR

Osebni podatki: rojen leta 1956, Novo mesto

Izobrazba: 1986, doktor matematičnih znanosti, Fakulteta za matematiko in fiziko  Univerze v Ljubljani (FMF UL)

Področje dela: raziskovalno delo na področju matematike, posebej teorije grafov, kombinatorika, teoretično računalništvo, teorija algoritmov, matematična kemija

Zaposlitev/kariera: redni profesor na FMF UL, na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) v Ljubljani in na Simon Fraser University (SFU), Burnaby, Kanada; nosilec raziskovalne stolice (Canada Research Chair) za teorijo grafov; gostujoči profesor oz. raziskovalec na: SFU, Burnaby, Kanada, na Ohio State University, ZDA, na Georgia Institute of Technology,  ZDA, na Tehniški univerzi Ilmenau, Nemčija, na EHESS, Pariz, Francija in na McGill University, Montreal, Kanada

Nagrade in priznanja: 1988, Fulbrightova štipendija; 1990, nagrada Sklada Borisa Kidriča za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, Canada Research Chair, Tier I; 2008, NSERC Discovery Accelerator Supplement; 2009, Ambasador znanosti Republike Slovenije

Objave in drugo: avtor ali soavtor več kot 200 znanstvenih člankov; soavtor 2 monografij, avtor še okrog 100 drugih znanstvenih ali strokovnih publikacij; vabljeni plenarni predavatelj na več kot 60 mednarodnih konferencah; član uredniških odborov revij Journal of Combinatorial Theory B, MATCH, Ars Mathematica Contemporanea, Linear and Multilinear Algebra; glavni urednik revije Journal of Graph Theory; pomožni glavni urednik revije Discrete Mathematics; 2002–2005, član IO IAS in SATENA; 2003–2005, dekan FMF UL; član Board of Advisors, Centre for Operations Research and Decision Sciences, SFU; 2008, podpredsednik SIAM Activity Group in Discrete Mathematics

Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in Simon Fraser University, Burnaby, Kanada
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

JANEZ MOŽINA

Osebni podatki: rojen leta 1945, Ljubljana 

Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir; 1976, magister, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za fiziko; 1980, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL)
Področja dejavnosti: uporabna fizika, akustična emisija, optoakustika, optodinamika, laserska tehnika

Zaposlitev/kariera: 1969, Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1970–1972, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1972–1973, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL); 1973–, FS UL: 1984–1989, docent; 1989–1993, izredni profesor; 1993–, redni profesor za področji Fizika in Laserska tehnika; 1997–, ustanovitelj in predstojnik Katedre za optodinamiko in lasersko tehniko; 1987–1991 in 2001–2004, prodekan na FS UL; 1991–1993, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1993–1997, član senata UL; 2004–2006, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Nagrade in priznanja: 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti

Objave in drugo: 100 znanstvenih člankov; 80 objavljenih predavanj na konferencah; 50 raziskovalnih poročil; 7 patentov; mentor 14 doktorandom

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

STANE PEJOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1946, Dolenja vas, Prebold

Izobrazba: 1978, doktor, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL)

Področja dejavnosti: kemija, znanost in inženirstvo materialov, Li-ionske baterije, keramika

Zaposlitev/kariera: 1970–1982, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) in na FKKT UL; 1982–1999, direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana (KI); 1989– redni profesor za področje materialov na FKKT UL; 2000–2003, državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; 2005–2009, dekan FKKT UL; 2009– rektor Univerze v Ljubljani; 1987, gostujoči profesor na North Carolina State University, Raleigh, ZDA; 1992, gostujoči profesor na Technische Universität Graz, Gradec, Avstrija; 1999–2000, predsednik Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije; 2003–2005, nacionalni koordinator za materiale pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; član uredniških odborov: 1992–1995, Nova proizvodnja; 1995–1999, Materiali in tehnologije (prej: Kovine zlitine tehnologije); član mednarodnih uredniških odborov: 1995–, Acta Chimica Slovenica; 1999–, Informacije MIDEM;  2001–2003, Image Analysis and Stereology (prej Acta Stereologica); 2008–, član ESF Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (PESC) pri Evropski znanstveni fundaciji; 2007–, podpredsednik European Monitoring Committee pri FEANI; 2009–, član ESF Materials Science and Engineering Expert Committee (MatSEEC) pri Evropski znanstveni fundaciji

Nagrade in priznanja: 1969, Prešernova nagrada za študente; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izjemne raziskovalne dosežke na področju sintranja v prisotnosti tekoče faze; 1994, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1999–2009, dopisni in (od 2009 dalje) redni član Mednarodne inženirske akademije, Moskva, Rusija; 2005–, redni član Svetovne akademije umetnosti in znanosti; po funkciji (rektor) član Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije in Sveta za visoko šolstvo R Slovenije

 Objave in drugo: 86 znanstvenih člankov; 115 objavljenih predavanj na konferencah; urednik 6 knjig; 6 patentov; mentor 28 doktorandom in magistrandom; mentor 58 diplomatom; podatki iz Web of Science: 79 člankov v SCI revijah, več kot 1057 citatov, h-indeks = 19

Zaposlen: Univerza v Ljubljani ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

JANEZ PIRŠ

Osebni podatki: rojen leta 1945,  Ljubljana
Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1975, doktor fizike, Univerza v Ljubljani; 1975–1977, podoktorsko izpopolnjevanje, Liquid Crystal Institute at Kent State University, Kent, Ohio, ZDA
Področja dejavnosti: fizika tekočih kristalov: aplikativne raziskave modulacije svetlobe s tekočekristalnimi svetlobnimi preklopniki; fazni prehodi v tekočih kristalih; jedrska magnetna resonanca

Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1969–, znanstveni svetnik; 1989–, vodja Naravoslovno-tehnološkega centra, ki deluje v okviru  Odseka za fiziko trdne snovi; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Balder,   d. o. o., Ljubljana; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Redlab, d. o. o., Ljubljana; član IAS; član Institute of Physics; član Society for Information Displays; član International Liquid Crystal Society

Nagrade in priznanja: 1981, 1984, 1986, 1990, 1993, 2001: slovenske državne nagrade za patente

Objave in drugo: 41 publikacij v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah (SCI 460); 37 predavanj na mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih; 38 patentov (večinoma s področja aplikacije tekočih kristalov), od tega v zadnjih letih 4 podeljeni in vzdrževani mednarodni patenti (EP, US); 96 poročil in strokovnih ekspertiz za industrijo in vojsko; 1981, postavitev tovarne LCD-prikazalnikov; razvoj in postavitev proizvodnje prvega osciloskopa z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje prvega prenosnega OTDR-analizatorja optičnih kablov z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje optičnih dajalnikov pomikov

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:splet02.izum.si/cobiss/bibliography

STANKO STRMČNIK

Osebni podatki: rojen leta 1949, Vitanje, Slovenske Konjice

Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL);  izpopolnjevanje na Tehniški univerzi v Darmstadtu, Nemčija  Področja dejavnosti: avtomatika, vodenje industrijskih procesov, matematično modeliranje, identifikacija, netehniški vidiki uvajanja sistemov za vodenje, prenos tehnologije

Zaposlitev/kariera: 1973–, Institut “Jožef Stefan”(IJS): 1986–2002, ustanovitelj in vodja Odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacije; 2003–, vodja istega odseka s spremenjenim imenom Odsek za sisteme in vodenje; 1992–1994, svetovalec direktorja za področje elektronike in informacijskih tehnologij; 1994–1996, svetovalec direktorja za aplikativne raziskave in razvoj; 1995–2000, predsednik Komisije za aplikativno dejavnost; 2001–, znanstveni svetnik; 1992–1996, nacionalni koordinator raziskovalnega polja “Sistemi in kibernetika”; 1992–1993, predsednik Sveta za tehniko I; 1993–1996, podpredsednik Sveta za tehniške vede in tehnološki razvoj; 2002–2006, predsednik Društva avtomatikov; 2003–2004, član Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi Republike Slovenije; 1988–2009, izredni profesor; 2009–, redni profesor; predavatelj na FE UL in na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici

Nagrade in priznanja: 1971, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča za diplomsko delo; 1985, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za raziskovalne dosežke; 1997, nagrada Republike Slovenije za tehnološke dosežke

Objave in drugo: 58 znanstvenih člankov; 20 strokovnih in poljudnih člankov; več kot 180 objavljenih predavanj na konferencah; 12 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 40 raziskovalnih projektov, več kot 25 aplikativnih projektov

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana

JURIJ FRANC TASIČ

Osebni podatki: rojen leta 1948, Brežice

Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL), Katedra za avtomatiko; 1992, enoletno izpopolnjevanje kot predavatelj in raziskovalec na Westminster University, London; 1994, trimesečno izpopolnjevanje na Loughborough University of Technology, Leicestershire, Velika Britanija (VB)

Področja dejavnosti: obdelava signalov in slik, paralelni algoritmi in arhitekture, teorija sistemov, računalniške arhitekture in komunikacijski sistemi, multimedijski sistemi, interaktivni uporabniku prilagojeni sistemi, razpoznavanje objektov, telemedicina, komunikacije po močnostnih vodih

Zaposlitev/kariera: od aprila 1971 zaposlen na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1972–1974, razvoj prvega jugoslovanskega procesnega računalnika DARTA80; 1980–1992, član znanstvenega sveta IJS; 1989–, redni profesor na Katedri za telekomunikacije FE UL; 1992–1996, ustanovitelj Laboratorija za digitalno obdelavo signalov, slik in videa na FE UL, razširitev raziskav na področje obdelave multimedijskih vsebin v realnem času; 1996–2003, tajnik IAS; predstojnik katedre za telekomunikacije na FE UL; 2004-2008, podpredsednik Sveta za visoko šolstvo RS; predsednik Senata za akreditacije, sedaj podpredsednik; svetovalec direktorja IJS; član odbora za razvoj Univerze v Ljubljani (UL); organizator delovnih srečanj s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru letne šole Univerze v Tuzli, BIH; predavatelj v okviru podiplomskega študija na Univerzi v Tuzli, BIH; 1996–, vabljeni predavatelj na univerzah v Madridu, Španija, Londonu, VB, Parizu, Francija, Beogradu, Srbija; 14 mesecev gostujoči profesor in raziskovalec na University of Westminster, London, VB

Nagrade in priznanja: Zoisova nagrada za patente

Objave in drugo: 47 znanstvenih člankov; 230 člankov na mednarodnih konferencah; 2 poglavji v tujih znanstvenih knjigah; večkratni vabljeni predavatelj v tujini; urednik 2 knjig, izdanih v tujini; avtor 3 domačih učbenikov; avtor več kot 8 industrijskih proizvodov; avtor 3 patentov; mentor 19 doktorandom; komentor 2 doktorandoma; mentor več kot 100 diplomantom in magistrandom

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Institut »Jožef Stefan«

  

MIHA TOMAŽEVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana

Izobrazba: 1985, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani; 1981-1982, podiplomsko izpopolnjevanje na Disaster Prevention Research Institute, Univerza v Kyotu, Japonska

Področja dejavnosti: gradbeništvo, potresno inženirstvo, zidane konstrukcije, varstvo arhitekturne kulturne dediščine

Zaposlitev/kariera: 1967-, Zavod za gradbeništvo Slovenije (nekdanji Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij): 1977-1995, vodja odseka; 1989-1995, pomočnik direktorja TOZD (OE); 1995-1996, vodja oddelka; 1996-2005, direktor; 2005-, svetovalec direktorja, vodja odseka za potresno inženirstvo; od 2009 polovično upokojen

Nagrade in priznanja: 1986, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1993, srebrna medalja civilne zaščite Republike Slovenije; 1993, Outstanding Paper Award, The Masonry Society, ZDA; 2001, priznanje Province Udine, Italija; 2005, Farzad Naeim Prize; Earthquake Engineering Research Institute, ZDA; 2005, Scalzi Research Award, The Masonry Society, ZDA; 2010, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo.

Objave in drugo: blizu 400 znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi 80 člankov, objavljenih v tujih revijah; 20 objavljenih vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah; 7 knjig; 25 zaključenih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov; več kot 90 predavanj in seminarjev na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih; gostujoči profesor na univerzah v Trentu, Italija, v Padovi, Italija, v Brescii, Italija, v Trstu, Italija, na milanski Politehniki, Italija, na Universidad de Chile, Santiago, Čile, na Tehniški univerzi v Dresdnu, Nemčija, na Indijskem inštitutu za tehnologijo v Roorkeeju, Indija; redni recenzent mednarodnih (Journal of structural engineering, ASCE, Earthquake Engineering & Structural Dynamics, Journal of Earthquake Engineering, Bulletin of Earthquake Engineering, Earthquake Spectra, Materials and Structures, Construction and Building Materials) in domačih revij

Zaposlen: Zavod za gradbeništvo Slovenije

 

JOŽE VIŽINTIN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Zalošče, Nova Gorica 

Izobrazba: 1978, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  (UL FS),

Katedra za konstruiranje, 4 mesece podoktorsko izpopolnjevanje (BAM, NIST)

Področja dejavnosti: tribologija, tehnična diagnostika, inženiring površin, mehanska gonila

Zaposlitev/kariera: 1965-1966, Avtopromet Gorica; 1972-1980, asistent na Katedri za konstruiranje na FS UL; 1980-1987, direktor Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, Ljubljana; 1987-, zaposlen na FS UL; 1994-, predstojnik Centra za tribologijo in tehnično diagnostiko na FS UL; 1995-, redni profesor za tribologijo, mehanske pogone in gonila na FS UL; 1996-, predstojnik Katedre za konstruiranje in delovne stroje na FS UL; 1997-2001, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1986-, predsednik Slovenskega društva za tribologijo; 2004-2005 in 2007-2008, predsednik IAS; 2007-2008, v. d. direktorja Inovacijsko-razvojnega inštituta UL; 2008–, predsednik strokovnega sveta IRI UL; 2009–, tajnik IAS

Nagrade in priznanja: 1990, AGMA, Technical Division Award; 1995, nagrada FS UL za raziskovalno delo; 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti; 2000, nagrada Ameriškega združenja strojnih inženirjev – ASME; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske in znanstvene dosežke na področju strojništva; 2006, nagrada Fellow STLE za posebne dosežke na področju tribologije; 2007, zlata plaketa Univerze v Ljubljani            

Objave in drugo: 111 znanstvenih člankov; 20 strokovnih člankov; 200 objavljenih predavanj na konferencah; 7 poglavij v znanstvenih monografijah; 21 vabljenih predavanj; 88 raziskovalnih poročil; 152 poročil in ekspertiz za industrijo; 8 patentov

Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

FRANC VODOPIVEC

Osebni podatki: rojen leta 1931, Rakitnik, Postojna

Izobrazba: 1956, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za rudarstvo in  metalurgijo Univerze v Ljubljani; 1962, doktor, Univerza v Parizu, Francija; 1960–1962, izpopolnjevanje  na Institut de Recherches de la Sidérurgie, St. Germain-en-Laye, Francija

Področja dejavnosti: kovine in zlitine: razvoj metodike, strjevanje, fazne premene in rast zrn, vroča in hladna deformacija ter rekristalizacija, trdo- in mehkomagnetne zlitine, deformacija z lezenjem, ekspertne analize industrijskih poškodb

Zaposlitev/kariera: ustanovitelj in vodja laboratorija za metalografijo, vodja oddelka za tehnologijo na Metalurškem inštitutu v Ljubljani; 1977–1992, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (prej Metalurški inštitut), Ljubljana; 1987–, redni profesor za fizikalno metalurgijo na NFT UL; 1992–, glavni urednik revije Materiali in tehnologije; član uredniškega odbora revije Metalurgija; 2002–2003, predsednik IAS; član The World Innovation Forum; predsednik Slovenskega društva za materiale

Nagrade in priznanja: 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1984, Kidričeva nagrada za tehniške vede; 1987, medalja za prispevek k razvoju Slovenskih železarn; 2003, Zoisova nagrada za življenjsko delo

Objave in drugo: 164 znanstvenih člankov v periodiki; 62 razvojnih in strokovnih člankov; 176 prispevkov na nacionalnih in mednarodnih konferencah, knjiga KOVINE IN ZLITINE, kristalna mreža, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti (474 strani, 279 slik in grafov, več od 600 prim. ref.); 76 člankov o raziskovalni in tehnološki politiki

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

BORIS ŽEMVA

 

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana
Izobrazba: 1971, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972-1973 podoktorsko izobraževanje na University of California, Berkeley, ZDA; 1983, univerzitetni diplomirani ekonomist VEKŠ Univerze v Mariboru
Področja dejavnosti: anorganska kemija fluora, kemija žlahtnih plinov, kemija koordinacijskih spojin s centralno kovino v visokih oksidacijskih stanjih, visokoenergijski oksidanti

Zaposlitev/kariera: 1965–, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS): 1983–2006, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo; 1983–, član Odbora za izbiro svetovnih simpozijev o kemiji fluora; 1983–2006, član znanstvenega sveta IJS; 1985–, redni profesor za anorgansko kemijo na FKKT UL; 1995, predsednik 11. evropskega simpozija o kemiji fluora na Bledu; 1996–, član IAS; 1997, gostujoči profesor v ICMCB, Bordeaux, Francija; 2004–, redni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2006, predsednik 5. mednarodnega simpozija o anorganskih materialih v Ljubljani; 2006–, član upravnega odbora IJS; častni predsednik 16. evropskega simpozija o kemiji fluora, Ljubljana 2010.

 Nagrade in priznanja: 1972 in 1978, Fulbrightova štipendija; 1989, nagrada Sklada Borisa Kidriča za odlične dosežke v znanosti; 1993, Miller Research Professor, University of California, Berkeley, ZDA; 1999, Humboldt Research Award, Nemčija; 2001, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 2006, nagrada ameriškega kemijskega društva (ACS) za kreativno delo na področju kemije fluora; 2010, sprejet v European Academy of Sciences, Liege, Belgija

 Objave in drugo: 156 znanstvenih člankov; 28 vabljenih predavanj na simpozijih; 71 vabljenih predavanj na univerzah in inštitutih; 4 poglavja v znanstvenih knjigah; mednarodni patent s podjetjem BASF, Nemčija: sinteza binarnih fluoridov: AgF₃, NiF₄, NiF₃, CuF₃

Zaposlen: Institut  “Jožef Stefan”
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

splet02.izum.si/cobiss/bibliography

IZTOK ŽUN

Osebni podatki: rojen leta 1946,  Ljubljana
Izobrazba: 1972, univerzitetni diplomirani inženir strojništva; 1976, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1974–1975, študijski obisk na Thayer School of Engineering, Dartmouth College, ZDA
Področja dejavnosti: kompleksna dinamika fluidov: dvofazni tok; termodinamika: kompleksni sistemi

Zaposlitev/kariera: 1987–, profesor za termodinamiko in mehaniko fluidov, na FS UL : 1987–, predstojnik katedre, vodja LFDT na FS UL; 1986, gostujoči znanstvenik na Univerzi v Kyotu, Japonska; 1991, gostujoči profesor na Universite Claude Bernard Lyon, Francija; 1995 in 1998, gostujoči profesor na Univerzi v Kjotu, Japonska; 2000, gostujoči znanstvenik na Universidade de Aveiro, Centre for Mechanical Technology and Automation, Aveiro, Portugalska

Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Rastka Stojanovića; 1999, Zoisovo priznanje; 2003, nagrada JSMF (Japonsko združenje za večfazne tokove)

Objave in drugo: več kot 130 člankov v revijah in recenziranih zbornikih; več kot 60 vabljenih predavanj na inštitutih, univerzah in v industriji v EU, na Japonskem in v ZDA; več kot 290 čistih citatov (brez avtocitatov) po Web of Science, h = 10; aplikacije (glavne): GCMMS – Slovenski transmisijski sistem za zemeljski plin (Geoplin), Gorenje, Energetika Ljubljana

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo  Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography