Inženirska akademija Slovenije

Slovenian Academy of Engineering


 

Predstavitev rednih članov



TADEJ BAJD

Osebni podatki: rojen leta1949, Ljubljana
Izobrazba:
1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: biomedicinska tehnika, robotika

Zaposlitev/kariera: 1972–1977, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«; 1981, raziskovalec na University of Southern California, ZDA; 1984, raziskovalec na Strathclyde University, Velika Britanija; profesor robotskih predmetov na FE UL; 1985–1989, prodekan FE UL; 1999–2003, dekan FE UL

Nagrade in priznanja: več priznanj; 1990, Kidričeva nagrada; naziv Fellow mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike IEEE; 2003–2009, izredni član SAZU; 2009–, redni član SAZU; naziv Fellow ameriškega inštituta za medicinsko in biološko tehniko AIMBE

Objave in drugo: avtor več kot 100 člankov v mednarodnih revijah; avtor  znanstvene knjige, ki je izšla pri CRC Press, in robotskega učbenika pri založbi Springer

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography
 

EMRI IGORIGOR EMRI

Osebni podatki: rojen leta 1952, Murska Sobota

Izobrazba: 1981, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani/California Institute of Technology, Pasadena, ZDA
Področja dejavnosti:
mehanika časovno odvisnih materialov, linearna in nelinearna viskoelastičnost, reologija polimerov, dinamična analiza materialov in struktur

Zaposlitev/kariera: 1983–1990, gostujoči profesor na Institut für Werkstofftechnik, GhK Kassel, Nemčija; 1987–1996, gostujoči raziskovalec na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 1988–1995, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1996–, redni profesor in predstojnik katedre na FS UL; 1990–, gostujoči profesor na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1993–1994, gostujoči profesor na University of Waterloo, Kanada; 1994–1995, gostujoči profesor na Free University of Brussels, Belgija; 1995–2000, gostujoči profesor na University of Saratov, Ruska federacija; 1998, gostujoči profesor na Lehigh University, Bethlehem, ZDA; 2001–, gostujoči profesor na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 2003, gostujoči profesor na Aoyama Gakuin University, Tokio, Japonska; 2006–, predsednik uprave Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Rastka Stojanovića; 1997, medalja Kapitsa; 1999, uvrščen na seznam “Who’s Who in Polymers and Plastics”; 2001, ambasador znanosti Republike Slovenije; redni član Mednarodne inženirske akademije v Moskvi; tuji član Ameriške akademije za mehaniko; član Ruske inženirske akademije; član Ruske akademije naravoslovnih znanosti; zaslužni inženir Ruske federacije; redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; izredni član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija; 2009, SEM Fellow, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010, nagrada »B. J. LAZAN«, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010–, redni član Evropske akademije znanosti, Belgija

Objave in drugo: knjiga in  4 poglavja v knjigah; več kot 100 člankov; 23 patentov (mednarodni, ZDA in EU); več kot 30 vabljenih in plenarnih predavanj na konferencah, univerzah in raziskovalnih inštitutih

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za eksperimentalno mehaniko
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


FAJFAR PETER PETER FAJFAR

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana
Izobrazba:
1974, doktor, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG UL)
Področja dejavnosti:
potresno inženirstvo, dinamika gradbenih konstrukcij

Zaposlitev/kariera: 1967-1968, SGP Grosuplje; 1968-, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FAGG/FGG) Univerze v Ljubljani (UL); 1985-, redni profesor na FAGG/FGG UL; 1985–1987, dekan FAGG UL; 1985–1987 in 1996-, predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo FAGG/FGG UL; 1984-1988, predsednik Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije; 1988–1990, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo; 1996–2002, načelnik oddelka za tehniške vede 3. razreda SAZU (razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede); 20022008, tajnik 3. razreda SAZU; gostujoči raziskovalec na univerzah: 1972-1973, Bochum, Nemčija; 1980, Berkeley, ZDA; 1993, Tokushima, Japonska; gostujoči profesor na univerzah: 1989, Technion, Haifa, Izrael; 1994, McMaster, Hamilton, Ontario, Kanada; 1995, Stanford, ZDA; 2006, Bristol, Velika Britanija; 2009, Canterbury, Christchurch, Nova Zelandija; 2003–, urednik mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (Wiley); član 11 uredniških odborov (6 v letu 2010, 5 v preteklih letih) mednarodnih revij

Nagrade in priznanja: 1987–, častni profesor na IZIIS Univerze v Skopju, Republika Makedonija; 1988–, častni profesor na Inštitutu za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, Kitajska; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1993, izredni član SAZU; 1993–, redni član SAZU; 1994, nagrada Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva; 2009, Zlata plaketa FGG UL; 2009, Priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inženirske dosežke; 2010, Častni član Evropskega združenja za potresno inženirstvo

Objave in drugo: več kot 200 znanstvenih člankov v revijah in kongresnih zbornikih; 4 monografije; številni projekti in ekspertize; računalniški program EAVEK

Zaposlen: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


PETER GLAVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana
Izobrazba:
1964, univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije; 1967, magister kemijskih znanosti; 1968, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972, univerzitetni diplomirani  ekonomist, VEKŠ Univerze v Mariboru (VEKŠ UM)
Področja dejavnosti:
kemijska tehnika, procesna sistemska tehnika, okoljska tehnika, kemija, ekonomija

Zaposlitev/kariera: 1964–1966, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1968-1973, vodja proizvodnje v papirnici Sladkogorska; 1973–1977, vodja kontrole kakovosti  v Tovarni dušika Ruše; 1977-2007 profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM); 2008–, zaslužni profesor na FKKT UM; 1978–1992 tajnik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1992–, predsednik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1988–1990, prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1990–1998 član parlamenta Republike Slovenije; 1996– predsednik Društva ekonomistov Maribor; 2008–2010 predsednik in podpredsednik IAS 

Nagrade in priznanja: zlata značka Sladkogorske; red dela s srebrnim vencem; srebrna plaketa za dosežke na področju inovativne dejavnosti; zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; zlata plaketa Univerze v Mariboru; zlata plaketa Zveze ekonomistov Slovenije; zaslužni član Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo, IUPAC; Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo v visokem šolstvu.

Objave in drugo: 101 znanstveni članek; 33 strokovnih in 110 drugih člankov; 212 objavljenih predavanj na konferencah; 7 knjig; 18 učbenikov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; 8 vabljenih predavanj; 75 raziskovalnih poročil; 134 poročil in ekspertiz za industrijo; 1 patent.

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


GRABEC IGOR IGOR GRABEC

Osebni podatki: rojen leta 1939, Slovenj Gradec
Izobrazba:
1970, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL)

Področja dejavnosti: fizika, naključni pojavi, sinergetika, ultrazvok in akustična emisija, kaotična dinamika, nevronske mreže, analiza akustične emisije v neporušnih preiskavah materialov, tlačnih posod in obdelovalnih procesov, nelinearni valovni pojavi, kaotični pojavi, obdelovalni procesi, simulacija in uporaba nevronskih mrež, statistični opis fizikalnih zakonov, modeliranje in napovedovanje prometnih tokov.

Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); Institut »Jožef Stefan« (IJS); 19712008 univerzitetni učitelj, redni profesor na Katedri za sinergetiko na FS UL, Adjuct Professor, Cornell University, Ithaca, NY, USA, 1994-1999.  

Nagrade in priznanja: 1972, nagrada Sklada Borisa Kidriča za delo na področju fizike plazme; 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Umetno oko za kontrolo žarometov; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Detektor AE in senzor AE z vgrajenim predojačevalnikom; 1982, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju AE v mehansko obremenjenih snoveh; 1989, Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije; 1995–2001, izredni član SAZU; 2001–, redni član SAZU; član IAS; član Mednarodne akademije o proizvodnem inženirstvu–CIRP; Honorary Member of the World Inovation Foundation

Objave in drugo: 4 knjige; okoli 450 znanstveno in strokovno usmerjenih člankov; 17 patentov; najpomembnejša knjiga: I. Grabec, W. Sachse: »Synergetics of measurement, prediction and control«, Springer Verlag, 1997

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Ljubljanii
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


JAGODIČ MARKO MARKO JAGODIČ

Osebni podatki: rojen leta 1935, Krško

Izobrazba: 1976, doktor znanosti, področje telekomunikacij, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: mikroelektronika, elektronske komunikacije, analiza in načrtovanje komunikacijskih omrežij, teorija strežnih vrst, digitalno procesiranje signalov

Zaposlitev/kariera: 19721979, vodja RR-oddelka za prenosne sisteme, RR inštitut Iskre, Ljubljana; 19791983, vodja RR-sektorja za telekomunikacije, Iskra Elektrozveze, Ljubljana; 19851987, RR-direktor, Iskra Telematika, Kranj; 19901993, RR-direktor, Iskratel, Kranj; 19861994, predsednik Sveta Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani; 1987–, izredni profesor za telekomunikacije na FE UL; 19972006, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije; 2001–, član Upravnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo; 20012006, predsednik Sveta za telekomunikacije RS; 20042005, direktor za področje EAME v IEEE ComSoc; 20042005, predsednik IAS; 2005–, član Izvršnega odbora FEANI; 2007–, predsednik Slovenskega društva za elektronske komunikacije SIKOM; 2008–, predstojnik Razvojno-poslovnega razreda IAS; 2009–, predstavnik Slovenije v ITUT; 2010–, član »ITU World Telecom 2011 Forum Advisory Committee«; 2010–, član Strateškega sveta za informacijsko družbo predsednika vlade RS 

Nagrade in priznanja: 1970, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1992, »ITU Silver Medal of Honour«; 1999, zlata plaketa Univerze v Mariboru

Objave in drugo: 7 strokovnih člankov; 33 objavljenih predavanj na konferencah; 11 vabljenih predavanj; 2 učbenika; 10 raziskovalnih projektov; 21 industrijskih razvojnih projektov; 1 patent

Zaposlen: RASKOM, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


LENARČIČ JADRAN JADRAN LENARČIČ

Osebni podatki: rojen leta 1955,  Beograd, Jugoslavija 
Izobrazba: 1986, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: vodenje robotov, robotska kinematika, biorobotika, biomehanika, humanoidni roboti

Zaposlitev/kariera: 1979–, Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1979–1985, asistent na IJS; 1985–1995, vodja laboratorija za robotiko IJS; 1995–2005, vodja Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS; 2005–, direktor IJS; funkcije na IJS: 1989, član sveta IJS; 1990, predsednik sveta IJS; 1992–1994, član upravnega odbora IJS; 1997–2005, namestnik predsednika Znanstvenega sveta IJS; funkcije na ministrstvih: nacionalni koordinator, predsednik sveta za tehniko; član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta; član strokovnega sveta Znanje za mir; funkcije v mednarodnih združenjih: član odbora evropske raziskovalne mreže Euron; član odbora združenja evropskih raziskovalnih inštitutov Earto; predavatelj na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, Univerzi v Bologni, Italija

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo; 1987, nagrada Sklada Borisa Kidriča za znanstveni dosežek; 1989, orden dela s srebrnim vencem           

Objave in drugo: 48 znanstvenih člankov; 90 objavljenih predavanj na konferencah; 11 poglavij v znanstvenih monografijah; 9 uredniških knjižnih izdaj pri mednarodni založbi; 2 monografiji; več kot 50 vabljenih predavanj na univerzah v tujini

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

VOJTEH LESKOVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1947, Ptuj

Izobrazba: 1974, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za montanistiko, odsek za metalurgijo; 1999, doktor na področju tehnologije termičnih obdelav, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu, Oddelek za materiale in metalurgijo

Področja dejavnosti: vakuumska toplotna obdelava, modificiranje površin kovinskih materialov, numerične simulacije procesov toplotne obdelave in procesov inženiringa površin

Zaposlitev/kariera: 1975–1977, vodja oddelka karosernice v IMV-Renault, Novo mesto; 1978–1980, vodja službe tehničnega prevzema in homologacije delov in sklopov vozil v IMV-Renault, Novo mesto; 1980–1986, vodja oddelka za mehansko in toplotno obdelavo v IMV-Renault, Novo mesto; 1986–, vodja Centra za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije; 2003–, docent na Katedri za tribologijo in tehnično diagnostiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 2009–, izredni profesor na Katedri za materiale Fakultete za inženirstvo Univerze na Reki, Hrvaška; izvedenec pri The Heat Treatment Consultant Network at HEATREAT.DE Gmbh; ustanovitelj in predsednik Slovenskega društva za toplotno obdelavo (SDTO); član upravnega odbora International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering (IFTHSE); član Slovenskega društva za materiale (SDM); član Društva za vakuumsko tehniko Slovenije; član Slovenskega društva za tribologijo (SDT)

Nagrade in priznanja: 2008, International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering award for significant contribution to the study and development of heat treatment and surface engineering; Top Cited Article 2005–2010, Vacuum, 80 (2006) 6,

Objave in drugo: 54 znanstvenih člankov; 1 pregleden znanstveni članek; 6 strokovnih člankov; 12 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljeno predavanje); 34 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah; 37 končnih poročil o rezultatih raziskav; 8 elaboratov; 3 izvedenska mnenja; 3 patenti 

Zaposlen: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Center za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov, izredni profesor, oddelek za materiale, Tehniška fakulteta, Univerza Rijeka, Hrvaška, od 1. 1. 2009, nosilec predmeta Toplotna obdelava in inženiring površin kovinskih materialov (NANO3), Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana od 1. 1. 2008


LUKAČ MATJAŽMATJAŽ LUKAČ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Jesenice
Izobrazba:
1979, univerzitetni diplomirani inženir tehniške fizike; 1985, magister fizike; 1986, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; 1993,  Master of Business Administration, International Executive Development Centre, Brdo pri Kranju  Področja dejavnosti: laserska fizika in optična spektroskopija

Zaposlitev/kariera: 1979–1984, razvojni sodelavec v Iskra CEO; 1984–1985, izpopolnjevanje na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1986–, zunanji sodelavec Instituta »Jožef Stefan« (IJS); 1986–1990 raziskovalni sodelavec Fakultete za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani (FMF UL); 1987–1988, raziskovalec na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1990–1994, vodja razvoja v Iskri Elektrooptiki, d. d., odgovoren za razvoj medicinskih, industrijskih in vojaških laserjev; 1994–1997, direktor poslovne enote Laserji v Fotoni, d. d., področje delovanja laserjev v medicini, industriji in obrambi; 1997–2000, član uprave Slovenske razvojne družbe, odgovoren za razvojno prestrukturiranje slovenskih podjetij; 2000–, predsednik uprave Fotone, d. d., visokotehnološkega podjetja s področja optoelektronike, ki deluje na področju medicine, obrambe in industrije; 2009, podpredsednik IAS; 2010, predsednik IAS

Nagrade in priznanja: 1983, Iskrina nagrada za izredne dosežke; 1985, V. F. Lenzen Memorial Schoolarship Award, University of California, Berkeley, ZDA; 1987, Fulbrightova štipendija; 2007, izvolitev v rednega člana Inženirske akademije Slovenije  

Objave in drugo:  30 izvirnih znanstvenih člankov; 6 strokovnih člankov; 23 objavljenih prispevkov na konferencah; 5 patentov, 9 patentnih prijav; delovni mentor 3 doktorandom, 1 magistrandu in 4 diplomantom

Zaposlen: Fotona, d. d., Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


MAVKO BORUTBORUT MAVKO

Osebni podatki: rojen leta 1944, Ljubljana
Izobrazba:
1967, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1971, magister, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1972, Master of Science Nuclear Engineering, Georgia Institute of Technology, Georgia, ZDA; 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru (FE UM)Področja dejavnosti: jedrska energetika in tehnologija, varnostne analize prehodnih pojavov in nesreč, verjetnostne ocene tveganj jedrskih naprav

Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1967–1983, znanstveni sodelavec; 1984–1997, višji znanstveni sodelavec; 1985–2009, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS; 1998–, znanstveni svetnik; Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL): 1986–, predstojnik katedre in redni profesor za jedrsko tehniko FMF UL; vabljeni predavatelj na univerzah in konferencah; svetovalec IAEA – International Atomic Energy Agency in Evropske komisije; predsednik in član znanstvenih odborov mednarodnih konferenc; član uredniških odborov domačih in mednarodnih znanstvenih revij; 2007–, urednik Elsevierjeve revije Nuclear Engineering and Design; 2004–2008, podpredsednik Sveta guvernerjev SARNET – Severe Accident Research Network of Excellence; 2004–2009, član Sveta direktorjev, ENEN – European Nuclear Education Network Association; 2009–2010, član Upravnega odbora Euro-CASE – European Council of Applied Sciences and Engineering; 2009–2010, delegat IAS v CAETS - International Council of Academies of Engineering and Tehnological Scieces 

Nagrade in priznanja: 1988–, član Znanstvenega sveta IJS; 1999, redni član IAS; 2006, član WIF – World Innovation Foundation; 2006–, znanstveni svetnik SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2006, predsednik European Atomic Energy Society; 2006, zlati znak Univerze v Ljubljani; 2009–2010, predsednik IAS;

Objave in drugo:  125 znanstvenih in strokovnih člankov; 344 konferenčnih prispevkov; 24 monografij; 33 vabljenih predavanj; 29 raziskovalnih poročil; 266 ocen in mnenj

Zaposlen:  Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

MOHAR BOJAN BOJAN MOHAR

Osebni podatki: rojen leta 1956, Novo mesto

Izobrazba: 1986, doktor matematičnih znanosti, Fakulteta za matematiko in fiziko  Univerze v Ljubljani (FMF UL)

Področje dela: raziskovalno delo na področju matematike, posebej teorije grafov, kombinatorika, teoretično računalništvo, teorija algoritmov, matematična kemija

Zaposlitev/kariera: redni profesor na FMF UL, na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) v Ljubljani in na Simon Fraser University (SFU), Burnaby, Kanada; nosilec raziskovalne stolice (Canada Research Chair) za teorijo grafov; gostujoči profesor oz. raziskovalec na: SFU, Burnaby, Kanada, na Ohio State University, ZDA, na Georgia Institute of Technology,  ZDA, na Tehniški univerzi Ilmenau, Nemčija, na EHESS, Pariz, Francija in na McGill University, Montreal, Kanada

Nagrade in priznanja: 1988, Fulbrightova štipendija; 1990, nagrada Sklada Borisa Kidriča za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, Canada Research Chair, Tier I; 2008, NSERC Discovery Accelerator Supplement; 2009, Ambasador znanosti Republike Slovenije

Objave in drugo: avtor ali soavtor več kot 200 znanstvenih člankov; soavtor 2 monografij, avtor še okrog 100 drugih znanstvenih ali strokovnih publikacij; vabljeni plenarni predavatelj na več kot 60 mednarodnih konferencah; član uredniških odborov revij Journal of Combinatorial Theory B, MATCH, Ars Mathematica Contemporanea, Linear and Multilinear Algebra; glavni urednik revije Journal of Graph Theory; pomožni glavni urednik revije Discrete Mathematics; 2002–2005, član IO IAS in SATENA; 2003–2005, dekan FMF UL; član Board of Advisors, Centre for Operations Research and Decision Sciences, SFU; 2008, podpredsednik SIAM Activity Group in Discrete Mathematics

Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in Simon Fraser University, Burnaby, Kanada
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 


MOŽINA JANEZ JANEZ MOŽINA

Osebni podatki: rojen leta 1945, Ljubljana 

Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir; 1976, magister, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za fiziko; 1980, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL)
Področja dejavnosti:
uporabna fizika, akustična emisija, optoakustika, optodinamika, laserska tehnika

Zaposlitev/kariera: 1969, Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1970–1972, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1972–1973, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL); 1973–, FS UL: 1984–1989, docent; 1989–1993, izredni profesor; 1993–, redni profesor za področji Fizika in Laserska tehnika; 1997–, ustanovitelj in predstojnik Katedre za optodinamiko in lasersko tehniko; 1987–1991 in 2001–2004, prodekan na FS UL; 1991–1993, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1993–1997, član senata UL; 2004–2006, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Nagrade in priznanja: 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti

Objave in drugo: 100 znanstvenih člankov; 80 objavljenih predavanj na konferencah; 50 raziskovalnih poročil; 7 patentov; mentor 14 doktorandom

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 


STANE PEJOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1946, Dolenja vas, Prebold

Izobrazba: 1978, doktor, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL)

Področja dejavnosti: kemija, znanost in inženirstvo materialov, Li-ionske baterije, keramika

Zaposlitev/kariera: 1970–1982, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) in na FKKT UL; 1982–1999, direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana (KI); 1989– redni profesor za področje materialov na FKKT UL; 2000–2003, državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; 2005–2009, dekan FKKT UL; 2009– rektor Univerze v Ljubljani; 1987, gostujoči profesor na North Carolina State University, Raleigh, ZDA; 1992, gostujoči profesor na Technische Universität Graz, Gradec, Avstrija; 1999–2000, predsednik Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije; 2003–2005, nacionalni koordinator za materiale pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; član uredniških odborov: 1992–1995, Nova proizvodnja; 1995–1999, Materiali in tehnologije (prej: Kovine zlitine tehnologije); član mednarodnih uredniških odborov: 1995–, Acta Chimica Slovenica; 1999–, Informacije MIDEM;  2001–2003, Image Analysis and Stereology (prej Acta Stereologica); 2008–, član ESF Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (PESC) pri Evropski znanstveni fundaciji; 2007–, podpredsednik European Monitoring Committee pri FEANI; 2009–, član ESF Materials Science and Engineering Expert Committee (MatSEEC) pri Evropski znanstveni fundaciji

Nagrade in priznanja: 1969, Prešernova nagrada za študente; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izjemne raziskovalne dosežke na področju sintranja v prisotnosti tekoče faze; 1994, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1999–2009, dopisni in (od 2009 dalje) redni član Mednarodne inženirske akademije, Moskva, Rusija; 2005–, redni član Svetovne akademije umetnosti in znanosti; po funkciji (rektor) član Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije in Sveta za visoko šolstvo R Slovenije

 Objave in drugo: 86 znanstvenih člankov; 115 objavljenih predavanj na konferencah; urednik 6 knjig; 6 patentov; mentor 28 doktorandom in magistrandom; mentor 58 diplomatom; podatki iz Web of Science: 79 člankov v SCI revijah, več kot 1057 citatov, h-indeks = 19

Zaposlen: Univerza v Ljubljani ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani



PIRŠ JANEZ JANEZ PIRŠ

Osebni podatki: rojen leta 1945,  Ljubljana
Izobrazba:
1969, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1975, doktor fizike, Univerza v Ljubljani; 1975–1977, podoktorsko izpopolnjevanje, Liquid Crystal Institute at Kent State University, Kent, Ohio, ZDA
Področja dejavnosti:
fizika tekočih kristalov: aplikativne raziskave modulacije svetlobe s tekočekristalnimi svetlobnimi preklopniki; fazni prehodi v tekočih kristalih; jedrska magnetna resonanca

Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1969–, znanstveni svetnik; 1989–, vodja Naravoslovno-tehnološkega centra, ki deluje v okviru  Odseka za fiziko trdne snovi; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Balder,   d. o. o., Ljubljana; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Redlab, d. o. o., Ljubljana; član IAS; član Institute of Physics; član Society for Information Displays; član International Liquid Crystal Society

Nagrade in priznanja: 1981, 1984, 1986, 1990, 1993, 2001: slovenske državne nagrade za patente

Objave in drugo: 41 publikacij v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah (SCI 460); 37 predavanj na mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih; 38 patentov (večinoma s področja aplikacije tekočih kristalov), od tega v zadnjih letih 4 podeljeni in vzdrževani mednarodni patenti (EP, US); 96 poročil in strokovnih ekspertiz za industrijo in vojsko; 1981, postavitev tovarne LCD-prikazalnikov; razvoj in postavitev proizvodnje prvega osciloskopa z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje prvega prenosnega OTDR-analizatorja optičnih kablov z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje optičnih dajalnikov pomikov

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:splet02.izum.si/cobiss/bibliography


STANKO STRMČNIK

Osebni podatki: rojen leta 1949, Vitanje, Slovenske Konjice

Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL);  izpopolnjevanje na Tehniški univerzi v Darmstadtu, Nemčija  Področja dejavnosti: avtomatika, vodenje industrijskih procesov, matematično modeliranje, identifikacija, netehniški vidiki uvajanja sistemov za vodenje, prenos tehnologije

Zaposlitev/kariera: 1973–, Institut “Jožef Stefan”(IJS): 1986–2002, ustanovitelj in vodja Odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacije; 2003–, vodja istega odseka s spremenjenim imenom Odsek za sisteme in vodenje; 1992–1994, svetovalec direktorja za področje elektronike in informacijskih tehnologij; 1994–1996, svetovalec direktorja za aplikativne raziskave in razvoj; 1995–2000, predsednik Komisije za aplikativno dejavnost; 2001–, znanstveni svetnik; 1992–1996, nacionalni koordinator raziskovalnega polja “Sistemi in kibernetika”; 1992–1993, predsednik Sveta za tehniko I; 1993–1996, podpredsednik Sveta za tehniške vede in tehnološki razvoj; 2002–2006, predsednik Društva avtomatikov; 2003–2004, član Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi Republike Slovenije; 1988–2009, izredni profesor; 2009–, redni profesor; predavatelj na FE UL in na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici

Nagrade in priznanja: 1971, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča za diplomsko delo; 1985, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za raziskovalne dosežke; 1997, nagrada Republike Slovenije za tehnološke dosežke

Objave in drugo: 58 znanstvenih člankov; 20 strokovnih in poljudnih člankov; več kot 180 objavljenih predavanj na konferencah; 12 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 40 raziskovalnih projektov, več kot 25 aplikativnih projektov

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana


JURIJ FRANC TASIČ

Osebni podatki: rojen leta 1948, Brežice

Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL), Katedra za avtomatiko; 1992, enoletno izpopolnjevanje kot predavatelj in raziskovalec na Westminster University, London; 1994, trimesečno izpopolnjevanje na Loughborough University of Technology, Leicestershire, Velika Britanija (VB)

Področja dejavnosti: obdelava signalov in slik, paralelni algoritmi in arhitekture, teorija sistemov, računalniške arhitekture in komunikacijski sistemi, multimedijski sistemi, interaktivni uporabniku prilagojeni sistemi, razpoznavanje objektov, telemedicina, komunikacije po močnostnih vodih

Zaposlitev/kariera: od aprila 1971 zaposlen na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1972–1974, razvoj prvega jugoslovanskega procesnega računalnika DARTA80; 1980–1992, član znanstvenega sveta IJS; 1989–, redni profesor na Katedri za telekomunikacije FE UL; 1992–1996, ustanovitelj Laboratorija za digitalno obdelavo signalov, slik in videa na FE UL, razširitev raziskav na področje obdelave multimedijskih vsebin v realnem času; 1996–2003, tajnik IAS; predstojnik katedre za telekomunikacije na FE UL; 2004-2008, podpredsednik Sveta za visoko šolstvo RS; predsednik Senata za akreditacije, sedaj podpredsednik; svetovalec direktorja IJS; član odbora za razvoj Univerze v Ljubljani (UL); organizator delovnih srečanj s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru letne šole Univerze v Tuzli, BIH; predavatelj v okviru podiplomskega študija na Univerzi v Tuzli, BIH; 1996–, vabljeni predavatelj na univerzah v Madridu, Španija, Londonu, VB, Parizu, Francija, Beogradu, Srbija; 14 mesecev gostujoči profesor in raziskovalec na University of Westminster, London, VB

Nagrade in priznanja: Zoisova nagrada za patente

Objave in drugo: 47 znanstvenih člankov; 230 člankov na mednarodnih konferencah; 2 poglavji v tujih znanstvenih knjigah; večkratni vabljeni predavatelj v tujini; urednik 2 knjig, izdanih v tujini; avtor 3 domačih učbenikov; avtor več kot 8 industrijskih proizvodov; avtor 3 patentov; mentor 19 doktorandom; komentor 2 doktorandoma; mentor več kot 100 diplomantom in magistrandom

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Institut »Jožef Stefan«

  

MIHA TOMAŽEVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana

Izobrazba: 1985, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani; 1981-1982, podiplomsko izpopolnjevanje na Disaster Prevention Research Institute, Univerza v Kyotu, Japonska

Področja dejavnosti: gradbeništvo, potresno inženirstvo, zidane konstrukcije, varstvo arhitekturne kulturne dediščine

Zaposlitev/kariera: 1967-, Zavod za gradbeništvo Slovenije (nekdanji Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij): 1977-1995, vodja odseka; 1989-1995, pomočnik direktorja TOZD (OE); 1995-1996, vodja oddelka; 1996-2005, direktor; 2005-, svetovalec direktorja, vodja odseka za potresno inženirstvo; od 2009 polovično upokojen

Nagrade in priznanja: 1986, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1993, srebrna medalja civilne zaščite Republike Slovenije; 1993, Outstanding Paper Award, The Masonry Society, ZDA; 2001, priznanje Province Udine, Italija; 2005, Farzad Naeim Prize; Earthquake Engineering Research Institute, ZDA; 2005, Scalzi Research Award, The Masonry Society, ZDA; 2010, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo.

Objave in drugo: blizu 400 znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi 80 člankov, objavljenih v tujih revijah; 20 objavljenih vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah; 7 knjig; 25 zaključenih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov; več kot 90 predavanj in seminarjev na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih; gostujoči profesor na univerzah v Trentu, Italija, v Padovi, Italija, v Brescii, Italija, v Trstu, Italija, na milanski Politehniki, Italija, na Universidad de Chile, Santiago, Čile, na Tehniški univerzi v Dresdnu, Nemčija, na Indijskem inštitutu za tehnologijo v Roorkeeju, Indija; redni recenzent mednarodnih (Journal of structural engineering, ASCE, Earthquake Engineering & Structural Dynamics, Journal of Earthquake Engineering, Bulletin of Earthquake Engineering, Earthquake Spectra, Materials and Structures, Construction and Building Materials) in domačih revij

Zaposlen: Zavod za gradbeništvo Slovenije

 

VIŽINTIN JOŽE JOŽE VIŽINTIN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Zalošče, Nova Gorica 

Izobrazba: 1978, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  (UL FS),

Katedra za konstruiranje, 4 mesece podoktorsko izpopolnjevanje (BAM, NIST)

Področja dejavnosti: tribologija, tehnična diagnostika, inženiring površin, mehanska gonila

Zaposlitev/kariera: 1965-1966, Avtopromet Gorica; 1972-1980, asistent na Katedri za konstruiranje na FS UL; 1980-1987, direktor Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, Ljubljana; 1987-, zaposlen na FS UL; 1994-, predstojnik Centra za tribologijo in tehnično diagnostiko na FS UL; 1995-, redni profesor za tribologijo, mehanske pogone in gonila na FS UL; 1996-, predstojnik Katedre za konstruiranje in delovne stroje na FS UL; 1997-2001, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1986-, predsednik Slovenskega društva za tribologijo; 2004-2005 in 2007-2008, predsednik IAS; 2007-2008, v. d. direktorja Inovacijsko-razvojnega inštituta UL; 2008–, predsednik strokovnega sveta IRI UL; 2009–, tajnik IAS

Nagrade in priznanja: 1990, AGMA, Technical Division Award; 1995, nagrada FS UL za raziskovalno delo; 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti; 2000, nagrada Ameriškega združenja strojnih inženirjev – ASME; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske in znanstvene dosežke na področju strojništva; 2006, nagrada Fellow STLE za posebne dosežke na področju tribologije; 2007, zlata plaketa Univerze v Ljubljani            

Objave in drugo: 111 znanstvenih člankov; 20 strokovnih člankov; 200 objavljenih predavanj na konferencah; 7 poglavij v znanstvenih monografijah; 21 vabljenih predavanj; 88 raziskovalnih poročil; 152 poročil in ekspertiz za industrijo; 8 patentov

Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

VODOPIVEC FRANC FRANC VODOPIVEC

Osebni podatki: rojen leta 1931, Rakitnik, Postojna

Izobrazba: 1956, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za rudarstvo in  metalurgijo Univerze v Ljubljani; 1962, doktor, Univerza v Parizu, Francija; 1960–1962, izpopolnjevanje  na Institut de Recherches de la Sidérurgie, St. Germain-en-Laye, Francija

Področja dejavnosti: kovine in zlitine: razvoj metodike, strjevanje, fazne premene in rast zrn, vroča in hladna deformacija ter rekristalizacija, trdo- in mehkomagnetne zlitine, deformacija z lezenjem, ekspertne analize industrijskih poškodb

Zaposlitev/kariera: ustanovitelj in vodja laboratorija za metalografijo, vodja oddelka za tehnologijo na Metalurškem inštitutu v Ljubljani; 1977–1992, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (prej Metalurški inštitut), Ljubljana; 1987–, redni profesor za fizikalno metalurgijo na NFT UL; 1992–, glavni urednik revije Materiali in tehnologije; član uredniškega odbora revije Metalurgija; 2002–2003, predsednik IAS; član The World Innovation Forum; predsednik Slovenskega društva za materiale

Nagrade in priznanja: 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1984, Kidričeva nagrada za tehniške vede; 1987, medalja za prispevek k razvoju Slovenskih železarn; 2003, Zoisova nagrada za življenjsko delo

Objave in drugo: 164 znanstvenih člankov v periodiki; 62 razvojnih in strokovnih člankov; 176 prispevkov na nacionalnih in mednarodnih konferencah, knjiga KOVINE IN ZLITINE, kristalna mreža, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti (474 strani, 279 slik in grafov, več od 600 prim. ref.); 76 člankov o raziskovalni in tehnološki politiki

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 


ŽEMVA BORIS BORIS ŽEMVA

 

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana
Izobrazba:
1971, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972-1973 podoktorsko izobraževanje na University of California, Berkeley, ZDA; 1983, univerzitetni diplomirani ekonomist VEKŠ Univerze v Mariboru
Področja dejavnosti:
anorganska kemija fluora, kemija žlahtnih plinov, kemija koordinacijskih spojin s centralno kovino v visokih oksidacijskih stanjih, visokoenergijski oksidanti

Zaposlitev/kariera: 1965–, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS): 1983–2006, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo; 1983–, član Odbora za izbiro svetovnih simpozijev o kemiji fluora; 1983–2006, član znanstvenega sveta IJS; 1985–, redni profesor za anorgansko kemijo na FKKT UL; 1995, predsednik 11. evropskega simpozija o kemiji fluora na Bledu; 1996–, član IAS; 1997, gostujoči profesor v ICMCB, Bordeaux, Francija; 2004–, redni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2006, predsednik 5. mednarodnega simpozija o anorganskih materialih v Ljubljani; 2006–, član upravnega odbora IJS; častni predsednik 16. evropskega simpozija o kemiji fluora, Ljubljana 2010.

 Nagrade in priznanja: 1972 in 1978, Fulbrightova štipendija; 1989, nagrada Sklada Borisa Kidriča za odlične dosežke v znanosti; 1993, Miller Research Professor, University of California, Berkeley, ZDA; 1999, Humboldt Research Award, Nemčija; 2001, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 2006, nagrada ameriškega kemijskega društva (ACS) za kreativno delo na področju kemije fluora; 2010, sprejet v European Academy of Sciences, Liege, Belgija

 Objave in drugo: 156 znanstvenih člankov; 28 vabljenih predavanj na simpozijih; 71 vabljenih predavanj na univerzah in inštitutih; 4 poglavja v znanstvenih knjigah; mednarodni patent s podjetjem BASF, Nemčija: sinteza binarnih fluoridov: AgF3, NiF4, NiF3, CuF3

Zaposlen: Institut  “Jožef Stefan”
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

splet02.izum.si/cobiss/bibliography



ŽUN IZTOKIZTOK ŽUN

Osebni podatki: rojen leta 1946,  Ljubljana
Izobrazba:
1972, univerzitetni diplomirani inženir strojništva; 1976, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 19741975, študijski obisk na Thayer School of Engineering, Dartmouth College, ZDA
Področja dejavnosti
: kompleksna dinamika fluidov: dvofazni tok; termodinamika: kompleksni sistemi

Zaposlitev/kariera: 1987–, profesor za termodinamiko in mehaniko fluidov, na FS UL : 1987–, predstojnik katedre, vodja LFDT na FS UL; 1986, gostujoči znanstvenik na Univerzi v Kyotu, Japonska; 1991, gostujoči profesor na Universite Claude Bernard Lyon, Francija; 1995 in 1998, gostujoči profesor na Univerzi v Kjotu, Japonska; 2000, gostujoči znanstvenik na Universidade de Aveiro, Centre for Mechanical Technology and Automation, Aveiro, Portugalska

Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Rastka Stojanovića; 1999, Zoisovo priznanje; 2003, nagrada JSMF (Japonsko združenje za večfazne tokove)

Objave in drugo: več kot 130 člankov v revijah in recenziranih zbornikih; več kot 60 vabljenih predavanj na inštitutih, univerzah in v industriji v EU, na Japonskem in v ZDA; več kot 290 čistih citatov (brez avtocitatov) po Web of Science, h = 10; aplikacije (glavne): GCMMS – Slovenski transmisijski sistem za zemeljski plin (Geoplin), Gorenje, Energetika Ljubljana

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo  Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

Novice

Predsednik IAS postal prof. dr. Stane Pejovnik


Ljubljana, 25. februar 2014 – Inženirska ...

PREDSTAVITEV STALIŠČ INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

22. januarja 2014  ob 11.00  bo v ...

VABILO NA OKROGLO MIZO IAS

7. novembra 2013 bo potekala okrogla miza ...
Naše spletno mesto uporablja piškotke.
S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.
Ne strinjam se