Inženirska akademija Slovenije

Slovenian Academy of Engineering


 

Predstavitev rednih članov


Tadej BAJD

Tadej Bajd

Osebni podatki: rojen leta1949, Ljubljana
Izobrazba:
1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: biomedicinska tehnika, robotika

Zaposlitev/kariera: 1972–1977, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«; 1981, raziskovalec na University of Southern California, ZDA; 1984, raziskovalec na Strathclyde University, Velika Britanija; profesor robotskih predmetov na FE UL; 1985–1989, prodekan FE UL; 1999–2003, dekan FE UL

Nagrade in priznanja: več priznanj; 1990, Kidričeva nagrada; naziv Fellow mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike IEEE; 2003–2009, izredni član SAZU; 2009–, redni član SAZU; 2011–, podpredsednik SAZU; 2010–, podpredsednik Slovenske matice; naziv Fellow ameriškega inštituta za medicinsko in biološko tehniko AIMBE; naziv Fellow evropske zveze za medicinsko in biološko tehniko in znanost EAMBES

Objave in drugo: avtor več kot 100 člankov v mednarodnih revijah; avtor  znanstvene knjige  »Functional Electrical Stimulation: Standing and  Walking after Spinal Cord Injury”, ki je izšla leta 1989 pri CRC Press in bila prevedena v korejščino; v zadnjem obdobju avtor ali soavtor treh robotskih knjig pri založbi Springer: Robotics (2010), Robot Mechanisms (2013) in Introduction to Robotics (2013)

Zaposlen: upokojen od oktobra 2013
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography
 

Božidar BRUDAR


Osebni podatki:
rojen leta 1939, Jesenice
Izobrazba:
1963, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1968, profesor fizike; 1973, magister fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 1977, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti
: matematično modeliranje tehnoloških procesov v metalurgiji, defektoskopija materialov z neporušitvenimi elektromagnetnimi metodami, matematična statistika

Zaposlitev/kariera: 1964-1969, profesor za matematiko in fiziko na Srednji tehniški šoli, Železarski izobraževalni center Jesenice; 1969-1986, raziskovalec v raziskovalnem oddelku Železarne Jesenice; 1986–1990, višji raziskovalec  v razvojno-raziskovalni enoti Iskre Kibernetike v Kranju, 1990–1994, predsednik Skupščine občine Jesenice; 1995–1998 župan na Jesenicah; 1995–2002, predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; podpredsednik Slovenskega društva za neporušitvene preiskave; 2002–, pomočnik direktorja Mednarodnega centra za trajnostni razvoj, Ljubljana; član skupine Ve pri Mednarodnem inštitutu za varilstvo (IIW); recenzent za Journal of Systemics, Cybernetics and Informatics; 2007–, član slovenske veje Rimskega kluba

Nagrade in priznanja: 1973, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za matematično-fizikalne vede; 2003, častni občan občine Jesenice

Objave in drugo: 1967, izdaja knjige Zbirka nalog iz aritmetike in algebre; 1973, ponatis Zbirke nalog iz aritmetike in algebre; 1973, merilna elektronska naprava za optimalni razrez vročih gredic, Patentna pisarna v Beogradu; 1982 in 1984, 2 poglavji s področja elektromagnetnih polj v monografiji Research Techniques in NDT, Academic Press, London, Velika Britanija; 2004, vabljeno predavanje s področja interpretacije eksperimentalnih rezultatov, Orlando, ZDA; članki z naslednjih področij: defektoskopija (33), matematična statistika (6), metalurgija (20), inženirstvo (12)

Zaposlen:  Mednarodni center za trajnostni razvoj
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813094700-02762.html

Ilija DIMITRIEVSKI

Osebni podatki: rojen leta 1945, Tetovo, Makedonija

Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir kemije; 1987, magister; 2001 doktor kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL)

Področja dejavnosti: razvoj PVC in poliuretanskega umetnega usnja, PVC plastisoli, sinteza poliuretanov v obliki raztopin in vodnih disperzij, raziskave na področju mešanic elastomerov s poliuretani in z drugimi termoplasti, dinamičnih vulkaniziranih termoplastičnih elastomerov (TPV), drugih polimernih prevlek za protikorozijsko in protiabrazijsko zaščito procesne opreme v kemijski industriji, raziskave na področju energetskih objektov in čiščenja odpadnih voda, reologija elastomerov in polimernih mešanic, nanomateriali in nanotehnologije

Zaposlitev/kariera: 1969–, Tovarna gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA, Kranj,  Razvojno-tehnološki institut: najprej razvojni tehnolog, pozneje raziskovalec, vodja Raziskav in razvoja, direktor Razvojnega instituta Savatech; od leta 2002 do 30. 4. 2010, direktor Programa Elastomeri v  Savatechu, d. o. o., sedaj upokojen

Objave in drugo: 18 znanstvenih prispevkov; 29 prispevkov na simpozijih; 15 poročil o raziskavah; 10 poročil o industrijskih projektih; vrsto let koordinator programov raziskovalnih in razvojnih projektov SAVA, d. d., in  Savatech, d. o. o., ki jih sofinancirajo ministrstva Republike Slovenije; koordinator zadnjega večjega projekta, sofinanciranega v višini 3,2 mio. EUR iz strukturnih skladov EU; poleg sodelovanja pri drugih organizacijskih projektih v družbi Sava, d. d., od leta 2000 vodi projekt Sistem 20 ključev – stalne izboljšave, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije; 2006–2010, svetnik v Mestni občini Kranj; opravlja številne odgovorne funkcije v strokovnih društvih (SKD, Materiali), v Gospodarski zbornici Slovenije, strokovnih timih in ljubiteljskih društvih

Priznanja v letu 2010: Velika plaketa Mestne občine Kranj za delovanje na področju tehnološkega razvoja, znanosti in uvajanja novih tehnologij ter aktivno delovanje Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod iz Kranja

Zaposlen:upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813095341-02137.html


Igor EMRI


Osebni podatki:
rojen leta 1952, Murska Sobota

Izobrazba: 1981, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani/California Institute of Technology, Pasadena, ZDA
Področja dejavnosti:
mehanika časovno odvisnih materialov, linearna in nelinearna viskoelastičnost, reologija polimerov, dinamična analiza materialov in struktur

Zaposlitev/kariera: 1983–1990, gostujoči profesor na Institut für Werkstofftechnik, GhK Kassel, Nemčija; 1987–1996, gostujoči raziskovalec na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 1988–1995, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1996–, redni profesor in predstojnik katedre na FS UL; 1990–, gostujoči profesor na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1993–1994, gostujoči profesor na University of Waterloo, Kanada; 1994–1995, gostujoči profesor na Free University of Brussels, Belgija; 1995–2000, gostujoči profesor na University of Saratov, Ruska federacija; 1998, gostujoči profesor na Lehigh University, Bethlehem, ZDA; 2001–, gostujoči profesor na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 2003, gostujoči profesor na Aoyama Gakuin University, Tokio, Japonska; 2006–, predsednik uprave Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Rastka Stojanovića; 1997, medalja Kapitsa; 1999, uvrščen na seznam “Who’s Who in Polymers and Plastics”; 2001, ambasador znanosti Republike Slovenije; redni član Mednarodne inženirske akademije v Moskvi; tuji član Ameriške akademije za mehaniko; član Ruske inženirske akademije; član Ruske akademije naravoslovnih znanosti; zaslužni inženir Ruske federacije; redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; izredni član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija; 2009, SEM Fellow, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010, nagrada »B. J. LAZAN«, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010–, redni član Evropske akademije znanosti, Belgija

Objave in drugo: knjiga in  4 poglavja v knjigah; več kot 100 člankov; 23 patentov (mednarodni, ZDA in EU); več kot 30 vabljenih in plenarnih predavanj na konferencah, univerzah in raziskovalnih inštitutih

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za eksperimentalno mehaniko
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


Peter FAJFAR


FAJFAR PETER

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana
Izobrazba:
1974, doktor, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG UL)Področja dejavnosti: potresno inženirstvo, dinamika gradbenih konstrukcij

Zaposlitev/kariera: 1967-1968, SGP Grosuplje; 1968-, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FAGG/FGG) Univerze v Ljubljani (UL); 1985-, redni profesor na FAGG/FGG UL; 1985–1987, dekan FAGG UL; 1985–1987 in 1996-2013, predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo FAGG/FGG UL; 1984-1988, predsednik Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije; 1988–1990, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo; 1996–2002, načelnik oddelka za tehniške vede 3. razreda SAZU (razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede); 20022008, tajnik 3. razreda SAZU; gostujoči raziskovalec na univerzah: 1972-1973, Bochum, Nemčija; 1980, Berkeley, ZDA; 1993, Tokushima, Japonska; gostujoči profesor na univerzah: 1989, Technion, Haifa, Izrael; 1994, McMaster, Hamilton, Ontario, Kanada; 1995, Stanford, ZDA; 2006, Bristol, Velika Britanija; 2009, Canterbury, Christchurch, Nova Zelandija; 2003–, urednik mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (Wiley); član 11 uredniških odborov (5 v letu 2013, 6 v preteklih letih) mednarodnih revij

Nagrade in priznanja: 1987–, častni profesor na IZIIS Univerze v Skopju, Republika Makedonija; 1988–, častni profesor na Inštitutu za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, Kitajska; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1993, izredni član SAZU; 1993–, redni član SAZU; 1994, nagrada Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva; 2009, priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inženirske dosežke; 2010, častni član Evropskega združenja za potresno inženirstvo; 2011, član Evropske akademije znanosti, Belgija; 2013, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za življensko delo na področju graditve objektov

Objave in drugo: več kot 250 znanstvenih člankov v revijah in kongresnih zbornikih; 4 monografije; številni projekti in ekspertize; računalniški program EAVEK

Zaposlen: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


Matjaž GAMS

Osebni podatki: rojen leta 1954, Ljubljana

Izobrazba: 1989, doktor, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL), Programski sistemi
Področja dejavnosti:
umetna inteligenca, inteligentni sistemi, programska oprema, računalništvo in informatika

Zaposlitev/kariera: 1996–2004, pomočnik vodje Odseka za računalniške sisteme na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 2004-, vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS; 2009–, član nacionalnega Programskega sveta CRP; predstavnik v IFIP Technical Committee 12; 2008–, (pod)predsednik društva ACM Slovenija; soustanovitelj in 11 let tajnik društva SATENA in tedanje  IAS; 2010–, predsednik konference SVIZ za fakultete in inštitute; podpredsednik SVIZ s 40 000 člani; soustanovitelj in predsednik več društev, med drugim Društva za kognitivne znanosti, Društva za umetno inteligenco in ACM Slovenija; predavanja na 10 fakultetah, večinoma na fakultetah Univerze v Ljubljani, tudi na University of Applied Sciences, Zweibrücken, Nemčija 

Nagrade in priznanja: prva nacionalna nagrada za sisteme v pomoč hendikepiranim; Nagrada TARAS 2011: 1. mesto na svetovnem tekmovanju EvAAL, nekaj prvih  nagrad; 2009, 1. nagrada na Forumu inovacij

Objave in drugo: 100 znanstvenih člankov; 9 vabljenih in 250 referatov na konferencah; 1 znanstvena monografija; 1 strokovna monografija; 3 slovarji in leksikoni; 11 poglavij v monografijah; 700 objav; 1 000 vnosov v Cobiss; 2 slovenska patenta in nekaj prijav; član uredniških odborov več kot 10 mednarodnih revij; upravni urednik revije Informatica; član odborov 15 konferenc;

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Lotrič, d. o. o., in MPŠ
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813095452-08501.html


Peter GLAVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana

Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije; 1967, magister kemijskih znanosti; 1968, doktor kemijskih znanosti, vse na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972, univerzitetni diplomirani  ekonomist, Visoke ekonomsko-komercialne šole Univerze v Mariboru (VEKŠ UM)
Področja dejavnosti:
kemijska tehnika, procesna sistemska tehnika, anorganska, okoljska tehnologija, kemija, visokošolsko izobraževanje, ekonomija.

Zaposlitev/kariera: 1964–1966, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1968-1973, vodja proizvodnje v papirnici Sladkogorska; 1973–1977, vodja kontrole kakovosti  v Tovarni dušika Ruše; 1977-2007 profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM); 2008–, zaslužni profesor na UM FKKT; 1978–1992 tajnik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1992–2010, predsednik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1988–1990, prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1990–1998 član parlamenta Republike Slovenije; 1996– predsednik Društva ekonomistov Maribor; 1999–2007 prodekan UM FKKT, 2006– predsednik slovenske tehnološke platforme kemija, 2008–2010 predsednik in podpredsednik IAS 

Nagrade in priznanja: zlata značka Sladkogorske; red dela s srebrnim vencem; srebrna plaketa za dosežke na področju inovativne dejavnosti; zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; zlata plaketa Univerze v Mariboru; zlata plaketa Zveze ekonomistov Slovenije; zaslužni član Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo, IUPAC; Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo v visokem šolstvu; Award for Long Term Achievements in Computer Aided Process Engineering, The Working Party on CAPE of the  European Federation of Chemical Engineering.

Objave in drugo: 101 znanstveni članek; 33 strokovnih in 110 drugih člankov; 212 objavljenih predavanj na konferencah; 7 knjig; 18 učbenikov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; 8 vabljenih predavanj; 75 raziskovalnih poročil; 134 poročil in ekspertiz za industrijo; 1 patent.

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Mariboru, raziskuje v Laboratoriju za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


Igor GRABEC

Osebni podatki: rojen leta 1939, Slovenj Gradec

Izobrazba: 1970, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL)

Področja dejavnosti: fizika, naključni pojavi, sinergetika, ultrazvok in akustična emisija, kaotična dinamika, nevronske mreže, analiza akustične emisije v neporušnih preiskavah materialov, tlačnih posod in obdelovalnih procesov, nelinearni valovni pojavi, kaotični pojavi, obdelovalni procesi, simulacija in uporaba nevronskih mrež, statistični opis fizikalnih zakonov, modeliranje in napovedovanje prometnih tokov.

Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); Institut »Jožef Stefan« (IJS); 19712008 univerzitetni učitelj, redni profesor na Katedri za sinergetiko na FS UL, 1994-1999 Adjuct Professor, Cornell University, Ithaca, NY, USA.  

Nagrade in priznanja: 1972, nagrada Sklada Borisa Kidriča za delo na področju fizike plazme; 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Umetno oko za kontrolo žarometov; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Detektor AE in senzor AE z vgrajenim predojačevalnikom; 1982, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju AE v mehansko obremenjenih snoveh; 1989, Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije; 1995–2001, izredni član SAZU; 2001–, redni član SAZU; član IAS; član Mednarodne akademije o proizvodnem inženirstvu–CIRP; Honorary Member of the World Inovation Foundation

Objave in drugo: 4 knjige – najpomembnejša: I. Grabec, W. Sachse: »Synergetics of Measurement, Prediction and Control«, Springer Verlag, 1997; okoli 500 znanstveno in strokovno usmerjenih člankov; 17 patentov; sodelovanje na 10 umetniških razstavah, umetniška knjiga »Kipi in stihi« s prevodi v angleški, ruski, japonski in nemški jezik.

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


 

Janez GRUM

Osebni podatki: rojen leta 1946, Ljubljana

Izobrazba: 1977, doktor znanosti, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL), Katedra za tehnologijo materialov

 

Področja dejavnosti: Nauk o materialih, Toplotna obdelava in oplemenitenje površin, Tehnike za obdelavo površin, Preiskave materialov, Neporušne preiskave, Laserska obdelava materialov

 

Zaposlitev/kariera: 1970–1971, raziskovalni inženir v Oddelku za raziskave in razvoj, SATURNUS, Ljubljana, Tovarna embalaže in opreme za vozila; 1971–1978, asistent za področje gradiv na FS UL; 1978–1984, docent na FS UL; 1984–1996, izredni profesor na FS UL; 1989–1991, 1991–1993 in 2001–2003 prodekan za pedagoško delo na FS UL; 1993–, predstojnik katedre za tehnologijo materialov na FS UL; 1982–1997, podpredsednik Slovenskega društva za neporušne preiskave; 1997–, predsednik Slovenskega društva za neporušne preiskave; 1992–1997, podpredsednik Slovenskega društva za stereologijo in kvantitativno analizo slike

 

Nagrade in priznanja: 2001, Zoisovo priznanje za dosežke v znanosti

 

Objave in drugo: 240 znanstvenih člankov v revijah; 33 vabljenih predavanj na konferencah in na univerzah oziroma na inštitutih; 400 prispevkov na konferencah; 20 poglavij v znanstvenih knjigah (ASM, Taylor&Francis, CRC Press, Springer); 6 znanstvenih knjig; 195 znanstvenih in industrijskih strokovnih poročil; 2005-, ustanovitelj in glavni urednik angleške revije International Journal of Microstructure and Materials Properties; gostujoči urednik za 4 publikacije v reviji International Journal of Materials and Product Technology; pridruženi urednik v reviji Research in Non-destructive Evaluation; član znanstvenega odbora v 7 mednarodnih revijah; urednik 11 mednarodnih zbornikov o neporušnih preiskavah

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813095712-03551.html


Ferdinand GUBINA


Osebni podatki:
rojen leta 1939, Srebrnik, Bistrica ob Sotli
Izobrazba:
1972, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti:
elektroenergetski sistemi: obratovanje, vodenje, zaščita, dinamika in načrtovanje

Zaposlitev/kariera: 1963-1975, raziskovalec na Elektroinštitutu Milan Vidmar, Ljubljana; 1975–1988, vodja Oddelka za vodenje in delovanje elektro-energetskega sistema na Elektroinštitutu Milan Vidmar; 1988-, redni profesor na FE UL; 1997-2001, prodekan za raziskovanje na FE UL;

1992-2000, predsednik slovenske CIGRE; 2006-, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije

Nagrade in priznanja: 1970-1971, Fulbrightova štipendija, Ohio State University, Columbus Ohio, ZDA; Prešernova nagrada za študente; industrijska nagrada Vratislava Bedjaniča; plaketa Jugoslovanske CIGRE; plaketa industrije ISKRA; Distinguished member CIGRE Pariz, Francija; Life Senior member, IEEE, New York, ZDA; nagrada CIGRE za življenjsko delo; plaketa Elektroinštituta Milan Vidmar

Objave in drugo: 73 znanstvenih člankov; 280 referatov; 2 monografiji; 2 učbenika; soavtor 4 slovarjev; 17 vabljenih predavanj; 157 študij; 5 patentov; mentor 13 doktorandom in 15 študentom z Bedjaničevo nagrado industrije

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813095916-02545.html

Marko JAGODIČ

JAGODIČ MARKO

Osebni podatki: rojen leta 1935, Krško

Izobrazba: 1976, doktor znanosti, področje telekomunikacij, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)

Področja dejavnosti: mikroelektronika, elektronske komunikacije, analiza in načrtovanje komunikacijskih omrežij, teorija strežnih vrst, digitalno procesiranje signalov

Zaposlitev/kariera: 19721979, vodja RR-oddelka za prenosne sisteme, RR inštitut Iskre, Ljubljana; 19791983, vodja RR-sektorja za telekomunikacije, Iskra Elektrozveze, Ljubljana; 19851987, RR-direktor, Iskra Telematika, Kranj; 19901993, RR-direktor, Iskratel, Kranj; 19861994, predsednik Sveta Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani; 1987–, izredni profesor za telekomunikacije na FE UL; 1990–2010, predstavnik Slovenije v DC-ICT COST (European Cooperation in Science and Technology); 1997–2006, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije; 2001–, član Upravnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo; 20012006, predsednik Sveta za telekomunikacije RS; 20042005, direktor za področje EAME v IEEE ComSoc; 20042005, predsednik IAS; 2005–2011, član Izvršnega odbora FEANI; 2011–, član European Monitoring Committee FEANI EMC; 2007–2011, predsednik Slovenskega društva za elektronske komunikacije SIKOM; 2008–2011, predstojnik Razvojno-poslovnega razreda IAS; 2009–, predstavnik Slovenije v ITUT; 2010–2011, član Strateškega sveta za informacijsko družbo predsednika vlade RS; 2011–2013, član »ITU World Telecom 2013 Forum Advisory Committee«; 2011–, član IEEE ComSoc odbora za strateško planiranje 

Nagrade in priznanja: 1970, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1992, »ITU Silver Medal of Honour«; 1999, zlata plaketa Univerze v Mariboru

Objave in drugo: 8 strokovnih člankov; 33 objavljenih predavanj na konferencah; 11 vabljenih predavanj; 2 učbenika; 10 raziskovalnih projektov; 21 industrijskih razvojnih projektov; 1 patent

Zaposlen: RASKOM, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


MIHAEL JAPELJ

Osebni podatki: rojen 4. avgusta l935 v Ljubljani;
Izobrazba: univ. dipl. ing. kemije (FKKT, UL, 1959), magister kemijske tehnologije (FKKT, UL, 1964), doktor znanosti (FKKT, UL, 1969), docent za organsko kemijsko tehnologijo (UL, 1973), izredni profesor (UL 1979), redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo na FKKT (UL, 1984).

Pedagoško delo:

Izvolitev v pedagoške nazive: od leta 1973 docent, od leta 1979 izredni profesor, od leta 1984 redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo. Pri dodiplomskem študiju je predaval organsko kemijsko tehnologijo in pri podiplomskem študiju izbrana poglavja iz industrijske sinteze učinkovin. Bil je mentor pri 110 diplomah, pri 10 magisterijih in 5 doktoratih.

Strokovno delo:

Od letu 1959 zaposlen v Induplati Jarše, od leta 1961 v TVI Majšperk, od leta 1962 naprej pa v Krki, Novo mesto, od leta 2003 upokojen. Bil je tehnolog v tovarni Induplati Jarše, šef kontrole in barvarne v tekstilni tovarni TVI Majšperk; od leta 1962 naprej pa v Krki pa šef oddelka za kemijo, direktor Sektorja za razvoj bazične proizvodnje, namestnik direktorja Instituta, direktor Instituta in pomočnik generalnega direktorja za razvoj in področje industrijske lastnine. Danes je častni predsednik društva Akademska pobuda, Univerza Novo mesto, izredni član Inženirske akademije Slovenije, častni predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, član Regionalnega razvojnega sveta jugovzhodne Slovenije, član Slovenskega kemijskega društva, član Mednarodnega društva za biokemijo in član Društva Novo mesto. Bil je tudi podpredsednik Slovenske znanstvene fundacije in član Upravnega odbora Kemijskega inštituta.

Je sodni izvedenec za področje kemije za Sodišče v Novem mestu. V okviru Krkinih nagrad je organiziral 14 mednarodnih simpozijev s področja razvoja in raziskav v farmacevtski industriji, organiziral in soorganiziral je 10 simpozijev raziskovalcev v jugoslovanski farmacevtski industriji. Je avtor oz. soavtor 86 Krkinih patentov oz. patentnih prijav. Vodil je več kot 40 aplikativnih projektov v Krki in projektne skupine za gradnjo Krkinih obratov kemijske sinteze in Krkinega instituta.

Znanstveno delo:

Področja raziskovanja: vodenje raziskav in razvoja v farmacevtski industriji, sinteza novih heterocikličnih in organskih spojin, nove metode in strategije pri sintezah izbranih biološko aktivnih učinkovin, razvoj in raziskave tehnologij za sintezo učinkovin v pilotnem in industrijskem merilu; raziskave in patentiranje novih in neodvisnih postopkov za sintezo trankvilizatorjev, ACE-inhibitorjev (enalapril), antibiotikov in drugih izbranih aktivnih učinkovin. Objavil je nad 40 znanstvenih člankov v mednarodnih revijah.

Nagrade in priznanja:

Nagrada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke (1986) na področju izumov in tehničnih izboljšav s področja farmacevtske industrije, 10 nagrad Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve (v letih 1973, 1976, 1978, 1980, 1983, 1985, 1987 1999), nagrada Občine Novo mesto (1976), plaketa Občine Novo mesto za življenjsko delo na področju R/R (1990), Trdinova nagrada (1995), priznanje Slovenske znanstvene fundacije (2000), častni član Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine (2006), častni občan Mestne občine Novo mesto (2007), častni občan Občine Trebnje (2011), Nahtigalovo priznanje za življenjsko delo (2013).
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100054-00563.html


Jože KOBE


Osebni podatki:
rojen leta 1942, Ljubljana

Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir; 1967, magister; 1969, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 1971-1972, podoktorsko izpopolnjevanje na ICN Nucleic Acid Researh Institute, Irvine, Kalifornija, ZDA; 1978-1979, gostujoči znanstvenik na College of Pharmacy, University of Michigan, Ann Arbor, Michigan, ZDA; 1983 gostujoči znanstvenik v Astra-Läkemedel, Södertälje, Švedska

Področja dejavnosti: organska kemija in kemija zdravil, heterociklična kemija in kemija nukleinskih kislin: sinteza, struktura, asimetrična sinteza, supra-molekularna kemija, vezana na nanotehnologijo; ekspertne ocene industrijskih patentov

Zaposlitev/kariera: 1965-1974, asistent na Oddelku za kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1974-, zaposlen na Kemijskem inštitutu, Ljubljana (KI) kot znanstveni sodelavec; 1976, habilitirani docent na Katedri za organsko kemijo FKKT UL; 1992-2001, ustanovitelj in vodja Laboratorija za organsko kemijo in kemijo zdravil na KI;

1995-, znanstveni svetnik na KI; član uredniškega odbora revije Croatica Chemica Acta; član American Chemical Society in Nucleic Acid Society; 1989-1991, predsednik jugoslovanskega programa Matićeve fundacije na področju antivirusnih spojin; nacionalni koordinator in član upravnih odborov COST, akcije D2, D5, D8 in D20; predsednik komisije za naravoslovje in tehnologije pri svetu za visoko šolstvo; član senata za habilitacije

Nagrade in priznanja: 1964, Prešernova nagrada za študente; 1971 in 1979, Fulbrightova štipendija

Objave in drugo: več kot 80 člankov v tujih znanstvenih revijah; 20 patentov, od tega 4 v ZDA in 2 v Evropi, večina s področja sinteze antivirusnih spojin in aplikativnih tehnologij

Zaposlen: Kemijski inštitut, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100204-01914.html


Jadran LENARČIČ

LENARČIČ JADRAN

 

Osebni podatki: rojen leta 1955,  Beograd, Jugoslavija
Izobrazba:
1986, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti:
vodenje robotov, robotska kinematika, biorobotika, biomehanika, humanoidni roboti

Zaposlitev/kariera: 1979–, Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1979–1985, asistent na IJS; 1985–1995, vodja laboratorija za robotiko IJS; 1995–2005, vodja Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS; 2005–, direktor IJS; funkcije na IJS: 1989, član sveta IJS; 1990, predsednik sveta IJS; 1992–1994, član upravnega odbora IJS; 1997–2005, namestnik predsednika Znanstvenega sveta IJS; funkcije na ministrstvih: nacionalni koordinator, predsednik sveta za tehniko; član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta; član strokovnega sveta Znanje za mir; funkcije v mednarodnih združenjih: član odbora evropske raziskovalne mreže Euron; član odbora združenja evropskih raziskovalnih inštitutov Earto; predavatelj na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, Univerzi v Bologni, Italija

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo; 1987, nagrada Sklada Borisa Kidriča za znanstveni dosežek; 1989, orden dela s srebrnim vencem         

Objave in drugo: 48 znanstvenih člankov; 90 objavljenih predavanj na konferencah; 11 poglavij v znanstvenih monografijah; 9 uredniških knjižnih izdaj pri mednarodni založbi; 2 monografiji; več kot 50 vabljenih predavanj na univerzah v tujini

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 
Vojteh LESKOVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1947, Ptuj

Izobrazba: 1974, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za montanistiko, odsek za metalurgijo; 1999, doktor na področju tehnologije termičnih obdelav, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu, Oddelek za materiale in metalurgijo

Področja dejavnosti: vakuumska toplotna obdelava, modificiranje površin kovinskih materialov, numerične simulacije procesov toplotne obdelave in procesov inženiringa površin

Zaposlitev/kariera: 1975–1977, vodja oddelka karosernice v IMV-Renault, Novo mesto; 1978–1980, vodja službe tehničnega prevzema in homologacije delov in sklopov vozil v IMV-Renault, Novo mesto; 1980–1986, vodja oddelka za mehansko in toplotno obdelavo v IMV-Renault, Novo mesto; 1986–, vodja Centra za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije; 2003–, docent na Katedri za tribologijo in tehnično diagnostiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 2009–, izredni profesor na Katedri za materiale Fakultete za inženirstvo Univerze na Reki, Hrvaška; izvedenec pri The Heat Treatment Consultant Network at HEATREAT.DE Gmbh; ustanovitelj in predsednik Slovenskega društva za toplotno obdelavo (SDTO); član upravnega odbora International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering (IFTHSE); član Slovenskega društva za materiale (SDM); član Društva za vakuumsko tehniko Slovenije; član Slovenskega društva za tribologijo (SDT); 2013 Predsednik IAS

Nagrade in priznanja: 2008, International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering award for significant contribution to the study and development of heat treatment and surface engineering; Top Cited Article 2005–2010; Vacuum, 80 (2006) 6, nagrada IFHTSE za izjemen, globalno priznan in pomemben prispevek k razvoju toplotne obdelave in inženiringa površin.

Objave in drugo: 75 znanstvenih člankov; 1 pregleden znanstveni članek; 6 strokovnih člankov; 12 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljeno predavanje); 33 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah; 36 končnih poročil o rezultatih raziskav; 8 elaboratov; 3 izvedenska mnenja; 4 patenti 

Zaposlen: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Center za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov, izredni profesor, oddelek za materiale, Tehniška fakulteta, Univerza Rijeka, Hrvaška, od 1. 1. 2009, nosilec predmeta Toplotna obdelava in inženiring površin kovinskih materialov (NANO3), Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana od 1. 1. 2008
 Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100302-07642.html


Matjaž LUKAČ

LUKAČ MATJAŽOsebni podatki: rojen leta 1954, Jesenice 

Izobrazba: 1979, univerzitetni diplomirani inženir tehniške fizike; 1985, magister fizike; 1986, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; 1993,  Master of Business Administration, International Executive Development Centre, Brdo pri Kranju
Področja dejavnosti:
laserska fizika in optična spektroskopija

Zaposlitev/kariera: 1979–1984, razvojni sodelavec v Iskra CEO; 1984–1985, izpopolnjevanje na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1986–, zunanji sodelavec Instituta »Jožef Stefan« (IJS); 1986–1990 raziskovalni sodelavec Fakultete za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani (FMF UL); 1987–1988, raziskovalec na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1990–1994, vodja razvoja v Iskri Elektrooptiki, d. d., odgovoren za razvoj medicinskih, industrijskih in vojaških laserjev; 1994–1997, direktor poslovne enote Laserji v Fotoni, d. d., področje delovanja laserjev v medicini, industriji in obrambi; 1997–2000, član uprave Slovenske razvojne družbe, odgovoren za razvojno prestrukturiranje slovenskih podjetij; 2000–, predsednik uprave Fotone, d. d., visokotehnološkega podjetja s področja optoelektronike, ki deluje na področju medicine, obrambe in industrije; 2009, podpredsednik IAS; 2010, predsednik IAS

Nagrade in priznanja: 1983, Iskrina nagrada za izredne dosežke; 1985, V. F. Lenzen Memorial Schoolarship Award, University of California, Berkeley, ZDA; 1987, Fulbrightova štipendija; 2007, izvolitev v rednega člana Inženirske akademije Slovenije          

Objave in drugo:  39 izvirnih znanstvenih člankov; 7 strokovnih člankov; 23 objavljenih prispevkov na konferencah; 6 patentov, 9 patentnih prijav; delovni mentor 3 doktorandom, 1 magistrandu in 4 diplomantom

Zaposlen: Fotona, d. d., Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography


Zoran MARINŠEK


Osebni podatki
: rojen leta 1945, Pivka

Izobrazba: 1987, doktor tehniških znanosti, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

Področja dejavnosti: pojavi pri vrenju; varnostne analize in varnostna instrumentacija jedrskih elektrarn; učinkovita raba energije z vodenjem procesov, tehnologija vodenja procesov, vodenje pametnih omrežij.

Zaposlitev/kariera: 1969–1987, Institut »Jožef Stefan« (Odsek za reaktorsko tehniko, Odsek za sisteme  in vodenje), raziskovalec in 1976–1986 pomočnik vodje odseka; 1973–1974 Centre d’Etudes Nucleaires de Grenoble, raziskovalec; 1987–2004, direktor in glavni direktor INEA, d. o. o.; 2004–2008 in 2010-, svetovalec glavnega direktorja INEA, d. o. o.; 2008–, direktor razvoja INEA, d. o. o.; 1998–, član Programskega sveta Tehnološkega parka Ljubljana; 2003–, vodja Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov; 2004–, predsednik UO Združenja za inženiring pri GZS;  2008–, član UO GZS; 2008–, član Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS; 2008–2010, član razvojne skupine za Energetiko in trajnostne vire energije Sveta Vlade Republike Slovenije za konkurenčnost; 2008–, predsednik Sveta Razvojnega centra za vodikove tehnologije; 2009–, predsednik Sveta Centra odličnosti Nizkoogljične tehnologije (CO NOT); 2010–, vodja kompetenčnega Centra za sodobne tehnologije vodenja, Zavod Center ARI; 2010–, član Programskega sveta Akademije za internacionalizacijo pri GZS.

Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Borisa Kidriča za tehnično inovacijo; 1983, nagrada sklada Borisa Kidriča za tehnično inovacijo; 1997, priznanje Instituta »Jožef Stefan«; 2013, nagrada za najboljši prispevek-poster, World Smart Grid Forum 2013.

Inovacije: soavtor vrste (10) inovacij, tehničnih izboljšav in predlogov na področju tehnologije vodenja procesov

Vodstvene izkušnje: vodenje domačih in mednarodnih R&R-projektov, R&R-skupine na JRI in v podjetju, visokotehnološkega odcepljenega podjetja; vodenje projektov povezovanja in celovitih R&R-projektov skupin podjetij in institucij nosilcev znanja.

Zaposlen: INEA d. o. o., Zavod Center ARI
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100407-01054.html


Borut MAVKO

MAVKO BORUT

Osebni podatki: rojen leta 1944, Ljubljana
Izobrazba:
1967, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1971, magister, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1972, Master of Science Nuclear Engineering, Georgia Institute of Technology, Georgia, ZDA; 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru (FE UM)
Področja dejavnosti:
jedrska energetika in tehnologija, varnostne analize prehodnih pojavov in nesreč, verjetnostne ocene tveganj jedrskih naprav

Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1967–1983, znanstveni sodelavec; 1984–1997, višji znanstveni sodelavec; 1985–2009, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS; 1998–, znanstveni svetnik; Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL): 1986–2013, predstojnik katedre; 2000–, redni profesor za jedrsko tehniko FMF UL; vabljeni predavatelj na univerzah in konferencah; svetovalec IAEA – International Atomic Energy Agency in Evropske komisije; predsednik in član znanstvenih odborov mednarodnih konferenc; član uredniških odborov domačih in mednarodnih znanstvenih revij; 2007–, urednik Elsevierjeve revije Nuclear Engineering and Design; 2004–2008, podpredsednik Sveta guvernerjev SARNET – Severe Accident Research Network of Excellence; 2004–2009, član Sveta direktorjev, ENEN – European Nuclear Education Network Association; 2009–2013, član Upravnega odbora Euro-CASE – European Council of Applied Sciences and Engineering; 2009–2010, delegat IAS v CAETS – International Council of Academies of Engineering and Technological Sciences

Nagrade in priznanja: 1988–, član Znanstvenega sveta IJS; 1999, redni član IAS; 2006, član WIF – World Innovation Foundation; 2006–, znanstveni svetnik SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2006, predsednik European Atomic Energy Society; 2006, zlati znak Univerze v Ljubljani; 2009–2010, predsednik IAS

Objave in drugo:  130 znanstvenih in strokovnih člankov; 356 konferenčnih prispevkov; 24 monografij; 33 vabljenih predavanj; 29 raziskovalnih poročil; 266 ocen in mnenj

Zaposlen: upokojen; zaslužni znanstvenik Instituta »Jožef Stefan«
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

Bojan MOHAR


Osebni podatki:
rojen leta 1956, Novo mesto

Izobrazba: 1986, doktor matematičnih znanosti, Fakulteta za matematiko in fiziko  Univerze v Ljubljani (FMF UL)

Področje dela: raziskovalno delo na področju matematike, posebej teorije grafov, kombinatorika, teoretično računalništvo, teorija algoritmov, matematična kemija

Zaposlitev/kariera: redni profesor na FMF UL, na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) v Ljubljani in na Simon Fraser University (SFU), Burnaby, Kanada; nosilec raziskovalne stolice (Canada Research Chair) za teorijo grafov; gostujoči profesor oz. raziskovalec na: SFU, Burnaby, Kanada, na Ohio State University, ZDA, na Georgia Institute of Technology,  ZDA, na Tehniški univerzi Ilmenau, Nemčija, na EHESS, Pariz, Francija in na McGill University, Montreal, Kanada

Nagrade in priznanja: 1988, Fulbrightova štipendija; 1990, nagrada Sklada Borisa Kidriča za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, Canada Research Chair, Tier I; 2008, NSERC Discovery Accelerator Supplement; 2009, Ambasador znanosti Republike Slovenije

Objave in drugo: avtor ali soavtor več kot 200 znanstvenih člankov; soavtor 2 monografij, avtor še okrog 100 drugih znanstvenih ali strokovnih publikacij; vabljeni plenarni predavatelj na več kot 60 mednarodnih konferencah; član uredniških odborov revij Journal of Combinatorial Theory B, MATCH, Ars Mathematica Contemporanea, Linear and Multilinear Algebra; glavni urednik revije Journal of Graph Theory; pomožni glavni urednik revije Discrete Mathematics; 2002–2005, član IO IAS in SATENA; 2003–2005, dekan FMF UL; član Board of Advisors, Centre for Operations Research and Decision Sciences, SFU; 2008, podpredsednik SIAM Activity Group in Discrete Mathematics

Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in Simon Fraser University, Burnaby, Kanada
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 


Janez MOŽINA

MOŽINA JANEZ

Osebni podatki: rojen leta 1945, Ljubljana 

Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir; 1976, magister, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za fiziko; 1980, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL)
Področja dejavnosti:
uporabna fizika, akustična emisija, optoakustika, optodinamika, laserska tehnika

Zaposlitev/kariera: 1969, Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1970–1972, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1972–1973, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL); 1973–, FS UL: 1984–1989, docent; 1989–1993, izredni profesor; 1993–, redni profesor za področji Fizika in Laserska tehnika; 1997–, ustanovitelj in predstojnik Katedre za optodinamiko in lasersko tehniko; 1987–1991 in 2001–2004, prodekan na FS UL; 1991–1993, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1993–1997, član senata UL; 2004–2006, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Nagrade in priznanja: 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti

Objave in drugo: 100 znanstvenih člankov; 80 objavljenih predavanj na konferencah; 50 raziskovalnih poročil; 7 patentov; mentor 14 doktorandom

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 


Stane PEJOVNIK


Osebni podatki: rojen leta 1946, Dolenja vas, Občina Žalec

Izobrazba: 1978, doktor, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL)
Področja dejavnosti:
kemija, znanost in inženirstvo materialov, Li-ionske baterije, keramika

Zaposlitev/kariera: 1970–1982, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) in na FKKT UL; 1982–1999, direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana (KI); 1989– redni profesor za področje materialov na FKKT UL; 2000–2003, državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; 2005–2009, dekan FKKT UL; 2009–2013 rektor Univerze v Ljubljani; 1987, gostujoči profesor na North Carolina State University, Raleigh, ZDA; 1992, gostujoči profesor na Technische Universität Graz, Gradec, Avstrija; 1999–2000, predsednik Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije; 2003–2005, nacionalni koordinator za materiale pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; član uredniških odborov: 1992–1995, Nova proizvodnja; 1995–1999, Materiali in tehnologije (prej: Kovine zlitine tehnologije); član mednarodnih uredniških odborov: 1995–, Acta Chimica Slovenica; 1999–, Informacije MIDEM;  2001–2003, Image Analysis and Stereology (prej Acta Stereologica); 2009-Bulletin of Spanish Ceramic Society, 2008–, član ESF Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (PESC) pri Evropski znanstveni fundaciji; 2007–2009, podpredsednik European Monitoring Committee pri FEANI; 2009–, član ESF Materials Science and Engineering Expert Committee (MatSEEC) pri Evropski znanstveni fundaciji, 2011–, predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Nagrade in priznanja: 1969, Prešernova nagrada za študente; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izjemne raziskovalne dosežke na področju sintranja v prisotnosti tekoče faze; 1994, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1999–2009, dopisni in (od 2009 dalje) redni član Mednarodne inženirske akademije, Moskva, Rusija; 2005–, redni član Svetovne akademije umetnosti in znanosti; 2009, redni član ANURS; 2010, Samčeva nagrada za izredne zasluge za razvoj Fakultete za kemijo; 2011, častni doktor Clarkson University, Potsdam, NY, ZDA.

Objave in drugo: 97 znanstvenih člankov; preko 65 v celoti objavljenih in recenziranih predavanj na konferencah; urednik 6 knjig; soavtor 5 patentov; mentor 31 doktorandom in magistrandom; mentor 58 diplomantom; podatki iz Web of Science: 95 člankov v SCI revijah, več kot 1700 citatov, h-indeks = 22

Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

 Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100514-01859.html

Janez PEKLENIK

 

Osebni podatki: rojen leta 1926, Tržič

Izobrazba: 1941, nižja gimnazija; 1941–1943, orodjarski vajenec; 1946, višja gimnazija; študij strojništva z odlično diplomo 1954; 1957, doktorska disertacija, Tehniška univerza (TU) Aachen, Nemčija; 1961, habilitacija TU Aachen, Nemčija; industrijska praksa: 1950, Heidenreich & Harbeck, Hamburg, Nemčija; 1952, Gildemeister, Bielefeld, Nemčija

Področja dejavnosti: tehnična kibernetika, avtomatizacija obdelovalnih sistemov, eksperimentalne metode,  proizvodna kibernetika, mehatronika

 Zaposlitev/kariera: 1953–1955, asistent na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1955–1961, raziskovalec na TU Aachen, Nemčija; 1961–1964, docent na TU Aachen, Nemčija; 1964–1976, redni profesor na University of Birmingham, Velika Britanija in na University of Illinois, ZDA; 1962–1996, redni profesor na FS UL; 1973–1975, dekan FS UL; 1987–1989, rektor Univerze v Ljubljani (UL)

Nagrade in priznanja: 1950 in 1952, Prešernova nagrada za študente; 1959, CIRP/F. W. Taylor Medal; 1974, Kidričeva nagrada; 1974, Okoshi Medal; 1980, SME/F. W. Taylor Research Medal; 1988, Georg Schlesinger Award; 1992, Ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1996, državna nagrada Republike Slovenije za znanstvene raziskave; 2008, zlati doktorat TU Aachen, Nemčija

Objave in drugo: 312 znanstvenih in strokovnih objav na področjih teorije brušenja, odrezavanja, tehničnih površin, mehatronike, obdelovalnih sistemov; izobraževanja kreativnih, mladih študentov na dodiplomskem in podiplomskem študiju: 226 diplomiranih inženirjev, 86 magistrov znanosti, 34 doktorjev znanosti, od teh 4 na University of Birmingham, Velika Britanija; 16 patentov, izdanih v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA, Franciji in Jugoslaviji

Redni član akademij: 1995, ustanovitelj IAS; 2001–, častni član IAS; 1966–, redni član The International Academy for Production Engineering (CIRP); 1979–1980, predsednik CIRP; 1970–1979, izredni član SAZU; 1979–, redni član SAZU; 1989–, redni član Academia Europea; 1986–, redni član SME, ZDA; 1998–, redni član International Academy of Engineering, Rusija; 1995–2001, predsednik IAS; 1976–, Honorary professor na University of Birmingham, Velika Britanija; 1983–, Honorary professor na Nanjing University of Aeronautics & Astronautics, Nanjing, Kitajska; vabljeni profesor univerz v Pittsburghu, ZDA, Berlinu, Nemčija, Nanjingu, Kitajska, Tokiu, Japonska; vabljena predavanja na vodilnih univerzah na svetu; 1968, ustanovitelj in urednik CIRP Journal of Manufacturing Systems; 1981–, sourednik Journal of Manufacturing Systems, Detroit, ZDA; 1962–, član uredništva znanstvenih žurnalov

Zaposlen: upokojen

Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100622-00094.html



Janez PIRŠ

PIRŠ JANEZ

Osebni podatki: rojen leta 1945,  Ljubljana
Izobrazba:
1969, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1975, doktor fizike, Univerza v Ljubljani; 1975–1977, podoktorsko izpopolnjevanje, Liquid Crystal Institute at Kent State University, Kent, Ohio, ZDA
Področja dejavnosti:
fizika tekočih kristalov: aplikativne raziskave modulacije svetlobe s tekočekristalnimi svetlobnimi preklopniki; fazni prehodi v tekočih kristalih; jedrska magnetna resonanca

Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1969–, znanstveni svetnik; 1989–, vodja Naravoslovno-tehnološkega centra, ki deluje v okviru  Odseka za fiziko trdne snovi; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Balder,   d. o. o., Ljubljana; ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Redlab, d. o. o., Ljubljana; član IAS; član Institute of Physics; član Society for Information Displays; član International Liquid Crystal Society

Nagrade in priznanja: 1981, 1984, 1986, 1990, 1993, 2001: slovenske državne nagrade za patente

Objave in drugo: 41 publikacij v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah (SCI 460); 37 predavanj na mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih; 38 patentov (večinoma s področja aplikacije tekočih kristalov), od tega v zadnjih letih 4 podeljeni in vzdrževani mednarodni patenti (EP, US); 96 poročil in strokovnih ekspertiz za industrijo in vojsko; 1981, postavitev tovarne LCD-prikazalnikov; razvoj in postavitev proizvodnje prvega osciloskopa z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje prvega prenosnega OTDR-analizatorja optičnih kablov z LCD-prikazom v svetu; razvoj in postavitev proizvodnje optičnih dajalnikov pomikov

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:splet02.izum.si/cobiss/bibliography


Tomaž PISANSKI

 

Osebni podatki: rojen leta 1949 v Ljubljani

Izobrazba: 1981, doktor matematičnih znanosti, FNT, Univerza v Ljubljani. Izpopolnjevanje Univerza v Nancyu, Francija, eno leto; Pennsylvania State University (magisterij iz računalniških znanosti)

Področja dejavnosti: diskretna matematika, matematična kemija

Zaposlitev/kariera: Univerza v Ljubljani, delna zaposlitev: IMFM, Univerza na Primorskem. Gostovanja z rednimi predavanji (vsaj en semester): Univerza v Vidmu, Italija; Univerza v Zagrebu, Hrvaška; Univerza v Leobnu, Avstrija; California State University, ZDA; Simon Fraser University, Kanada; Auckland University, Nova Zelandija; Colgate University (Niel R. Grabois Visiting Professor), ZDA.

Nagrade in priznanja: Mednarodna matematična olimpijada srednješolcev, bronasata medalja; dvakrat Nagrada Sklada Borisa Kidriča; Fulbrightova potovalna štipendija; red za zasluge; član Mednarodne akademije za matematično kemijo; Fellow Inštituta za kombinatoriko in njeno uporabo (Kanada), član Academia Europaea.

Objave in drugo: 119 člankov v SCI revijah, 968 citatov, h-indeks 17. Soavtor knjige "Configurations from a graphiical viewpoint", Springer (2013). Koordinator ESF projekta GReGAS.

Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, redni profesor

 Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100801-01941.html

Stanko STRMČNIK

 

Osebni podatki: rojen leta 1949, Vitanje, Slovenske Konjice Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL);  izpopolnjevanje na Tehniški univerzi v Darmstadtu, Nemčija
Področja dejavnosti:
avtomatika, vodenje industrijskih procesov, matematično modeliranje, identifikacija, netehniški vidiki uvajanja sistemov za vodenje, prenos tehnologije

Zaposlitev/kariera: 1973–, Institut “Jožef Stefan”(IJS): 1986–2002, ustanovitelj in vodja Odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacije; 2003–2011, vodja istega odseka s spremenjenim imenom Odsek za sisteme in vodenje; 1992–1994, svetovalec direktorja za področje elektronike in informacijskih tehnologij; 1994–1996, svetovalec direktorja za aplikativne raziskave in razvoj; 1995–2000, predsednik Komisije za aplikativno dejavnost; 2001–, znanstveni svetnik; dolgoletni član Znanstvenega sveta; 2010- član Upravnega odbora; 1992–1996, nacionalni koordinator raziskovalnega polja “Sistemi in kibernetika”; 1992–1993, predsednik Sveta za tehniko I; 1993–1996, podpredsednik Sveta za tehniške vede in tehnološki razvoj; 2002–2006, predsednik Društva avtomatikov; 2003–2004, član Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi Republike Slovenije; 2010– član Znanstveno raziskovalnega sveta za tehniko na ARRS; 1988–2009, izredni profesor; 2009– redni profesor; predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici

Nagrade in priznanja: 1971, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča za diplomsko delo; 1985, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za raziskovalne dosežke; 1997, nagrada Republike Slovenije za tehnološke dosežke

Objave in drugo: 62 znanstvenih člankov; 20 strokovnih in poljudnih člankov; več kot 180 objavljenih predavanj na konferencah; 14 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 40 raziskovalnih projektov, več kot 25 aplikativnih projektov

Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813100954-02830.html


Leopold ŠKERGET


Osebni podatki:
rojen leta 1951, Maribor
Izobrazba:
1975, univerzitetni diplomirani inženir strojništva; 1981, magister, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1984, doktor tehniških znanosti s področja strojništva, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM)
Področja dejavnosti:
procesno strojništvo, transportni pojavi, dinamika tekočin, računalniška dinamika tekočin

Zaposlitev/kariera: 1975–1982, raziskovalni asistent na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1975–, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru; 1986–1989, Alexander von Humboldtova štipendija na Univerzi Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1998–2002, znanstveni svetnik na Turboinštitutu; 1993–1994, prodekan za raziskovalno dejavnost Tehniške fakultete; 1995–, predstojnik Katedre in Inštituta za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na FS UM; 1998–2006 prodekan za raziskovalno dejavnost na FS UM; nacionalni koordinator za področje mehanike; nacionalni koordinator za področje procesnega inženirstva; vodja raziskovalnega programa Energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo; 2004–2008, glavni urednik revije International Journal of Dynamics of Fluids, Research India Publications; 2009, urednik revije Engineering Analysis with Boundary Elements

Nagrade in priznanja: 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju razvoja metode robnih elementov za probleme prenosa toplote in gibalne količine v tekočinah; 2001, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju procesnega in okoljskega inženirstva; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru; 2008, The Eminent Scientist Medal of Wessex Institute

Objave in drugo: 127 znanstvenih člankov; 266 objavljenih predavanj na konferencah; 12 poglavij v znanstvenih monografijah; 28 vabljenih predavanj; 66 raziskovalnih poročil; 35 poročil in ekspertiz za industrijo

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813101106-06428.html


Adolf ŠOSTAR


Osebni podatki:
rojen leta 1934, Ljubljana
Izobrazba:
1975, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); Inštitut za proizvodno tehnologijo Tehniške univerze v Gradcu (TU Graz); podoktorsko izobraževanje (Carl Zeiss)
Področja dejavnosti:
proizvodne tehnologije, tehnološke meritve, upravljanje kakovosti

Zaposlitev/kariera: 1956–1957, Götaverken, Göteborg, Švedska; 1959–1965, vodja eksperimentalnega oddelka orodne centrale v Tovarni avtomobilov Maribor; 1965–1966, predstojnik delavnic STŠ; 1968–1970, predstojnik dopolnilne dejavnosti Visoke tehniške šole (VTŠ); 1963–2001, vodja laboratorija za tehnološke meritve; 1975–1979, predstojnik oddelka za strojništvo VTŠ; 1981–, redni profesor za strojništvo in tehnološke meritve; 1979–1983, dekan VTŠ; 1984–1985; prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1984–1995, znanstveno-strokovni sodelavec podjetja KOMEG – Zeiss; 1991–2001, predstojnik Inštituta za proizvodno strojništvo; 1992–1996, gostujoči profesor na TU Graz – IFT, Avstrija; 1995–2001, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM);  2002–, predstojnik Inštituta za prenos znanja in tehnologij CIMRŠ UM

Nagrade in priznanja: zlati znak Univerze v Mariboru; državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem; nagrade ZIT – SFRJ; Carl Zeissovo priznanje za dosežke na področju KMT            

Objave in drugo: 12 znanstvenih člankov; 8 vabljenih predavanj; 62 objavljenih predavanj na konferencah; 103 raziskovalna poročila; mentor 7 doktorandom na UM; komentor 4 doktorandom na TU Graz; mentor 8 magistrandom

Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Mariboru
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813101235-03049.html


Jurij Franc TASIČ

Osebni podatki: rojen leta 1948, Brežice

Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL), Katedra za avtomatiko; 1992, enoletno izpopolnjevanje kot predavatelj in raziskovalec na Westminster University, London; 1994, trimesečno izpopolnjevanje na Loughborough University of Technology, Leicestershire, Velika Britanija (VB)

Področja dejavnosti: obdelava signalov in slik, paralelni algoritmi in arhitekture, teorija sistemov, računalniške arhitekture in komunikacijski sistemi, multimedijski sistemi, interaktivni uporabniku prilagojeni sistemi, razpoznavanje objektov, telemedicina, komunikacije po močnostnih vodih

Zaposlitev/kariera: od aprila 1971 zaposlen na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1972–1974, razvoj prvega jugoslovanskega procesnega računalnika DARTA80; 1980–1992, član znanstvenega sveta IJS; 1989–, redni profesor na Katedri za telekomunikacije FE UL; 1992–1996, ustanovitelj Laboratorija za digitalno obdelavo signalov, slik in videa na FE UL, razširitev raziskav na področje obdelave multimedijskih vsebin v realnem času; 1996–2003, tajnik IAS; predstojnik katedre za telekomunikacije na FE UL; 2004-2008, podpredsednik Sveta za visoko šolstvo RS; predsednik Senata za akreditacije, sedaj podpredsednik; svetovalec direktorja IJS; član odbora za razvoj Univerze v Ljubljani (UL); organizator delovnih srečanj s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru letne šole Univerze v Tuzli, BIH; predavatelj v okviru podiplomskega študija na Univerzi v Tuzli, BIH; 1996–, vabljeni predavatelj na univerzah v Madridu, Španija, Londonu, VB, Parizu, Francija, Beogradu, Srbija; 14 mesecev gostujoči profesor in raziskovalec na University of Westminster, London, VB

Nagrade in priznanja: Zoisova nagrada za patente

Objave in drugo: 47 znanstvenih člankov; 230 člankov na mednarodnih konferencah; 2 poglavji v tujih znanstvenih knjigah; večkratni vabljeni predavatelj v tujini; urednik 2 knjig, izdanih v tujini; avtor 3 domačih učbenikov; avtor več kot 8 industrijskih proizvodov; avtor 3 patentov; mentor 19 doktorandom; komentor 2 doktorandoma; mentor več kot 100 diplomantom in magistrandom

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Institut »Jožef Stefan«

  Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813101337-01075.html


Miha TOMAŽEVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana

Izobrazba: 1985, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani; 1981-1982, podiplomsko izpopolnjevanje na Disaster Prevention Research Institute, Univerza v Kyotu, Japonska

Področja dejavnosti: gradbeništvo, potresno inženirstvo, zidane konstrukcije, varstvo arhitekturne kulturne dediščine

Zaposlitev/kariera: 1967-, Zavod za gradbeništvo Slovenije (nekdanji Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij): 1977-1995, vodja odseka; 1989-1995, pomočnik direktorja TOZD (OE); 1995-1996, vodja oddelka; 1996-2005, direktor; 2005-, svetovalec direktorja, vodja odseka za potresno inženirstvo; od 2009 polovično upokojen

Nagrade in priznanja: 1986, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1993, srebrna medalja civilne zaščite Republike Slovenije; 1993, Outstanding Paper Award, The Masonry Society, ZDA; 2001, priznanje Province Udine, Italija; 2005, Farzad Naeim Prize; Earthquake Engineering Research Institute, ZDA; 2005, Scalzi Research Award, The Masonry Society, ZDA; 2010, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo.

Objave in drugo: blizu 400 znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi 80 člankov, objavljenih v tujih revijah; 20 objavljenih vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah; 7 knjig; 25 zaključenih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov; več kot 90 predavanj in seminarjev na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih; gostujoči profesor na univerzah v Trentu, Italija, v Padovi, Italija, v Brescii, Italija, v Trstu, Italija, na milanski Politehniki, Italija, na Universidad de Chile, Santiago, Čile, na Tehniški univerzi v Dresdnu, Nemčija, na Indijskem inštitutu za tehnologijo v Roorkeeju, Indija; redni recenzent mednarodnih (Journal of structural engineering, ASCE, Earthquake Engineering & Structural Dynamics, Journal of Earthquake Engineering, Bulletin of Earthquake Engineering, Earthquake Spectra, Materials and Structures, Construction and Building Materials) in domačih revij

Zaposlen: Zavod za gradbeništvo Slovenije
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813101438-00654.html

 

Boris VEDLIN


Osebni podatki
: rojen leta 1950, Ljubljana

Izobrazba: 1976, magister znanosti, Imperial College, University of London

Področja dejavnosti: fotonika, laserska tehnika, medicinski laserski sistemi, trajnostni razvoj družbe

Zaposlitev/kariera: 1975–1996, Iskra Elektrooptika (kasneje Fotona), Ljubljana; 1996–, Optotek, Ljubljana; 2005, ustanovni član ETP Photonics21, Bruselj; 2005–, član odbora deležnikov ETP Photonics21, Bruselj; 2006–, predsednik TP Fotonika21, Ljubljana; 2010–, član IAS, Ljubljana

 

Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume

Objave in drugo: 2 znanstvena članka; 12 strokovnih člankov; 10 objavljenih predavanj na konferencah; 5 vabljenih predavanj; 25 RR-projektov za industrijo; 10 patentov

Zaposlen: Optotek, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813101543-09328.html


Jože VIŽINTIN

VIŽINTIN JOŽE

 

Osebni podatki: rojen leta 1943, Zalošče, Nova Gorica 

Izobrazba: 1978, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  (UL FS),

Katedra za konstruiranje, 4 mesece podoktorsko izpopolnjevanje (BAM, NIST)

Področja dejavnosti: tribologija, tehnična diagnostika, inženiring površin, mehanska gonila

Zaposlitev/kariera: 1965–1966, Avtopromet Gorica; 1972–1980, asistent na Katedri za konstruiranje na FS UL; 1980–1987, direktor Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, Ljubljana; 1987–, zaposlen na FS UL; 1994–, predstojnik Centra za tribologijo in tehnično diagnostiko na FS UL; 1995–, redni profesor za tribologijo, mehanske pogone in gonila na FS UL; 1996–, predstojnik Katedre za konstruiranje in delovne stroje na FS UL; 1997–2001, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1986–, predsednik Slovenskega društva za tribologijo; 2004–2005 in 2007–2008, predsednik IAS; 2007–2008, v. d. direktorja Inovacijsko-razvojnega inštituta UL; 2008–, predsednik strokovnega sveta IRI UL; 2009–, tajnik IAS

Nagrade in priznanja: 1990, AGMA, Technical Division Award; 1995, nagrada FS UL za raziskovalno delo; 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti; 2000, nagrada Ameriškega združenja strojnih inženirjev – ASME; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske in znanstvene dosežke na področju strojništva; 2006, nagrada Fellow STLE za posebne dosežke na področju tribologije; 2007, zlata plaketa Univerze v Ljubljani          

Objave in drugo: 120 znanstvenih člankov; 25 strokovnih člankov; 210 objavljenih predavanj na konferencah; 7 poglavij v znanstvenih monografijah; 21 vabljenih predavanj; 88 raziskovalnih poročil; 152 poročil in ekspertiz za industrijo; 9 patentov

Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Upokojen: upokojen od februarja 2013
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

Franc VODOPIVEC

VODOPIVEC FRANC

Osebni podatki: rojen leta 1931, Rakitnik, Postojna

Izobrazba: 1956, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za rudarstvo in  metalurgijo Univerze v Ljubljani; 1962, doktor, Univerza v Parizu, Francija; 1960–1962, izpopolnjevanje  na Institut de Recherches de la Sidérurgie, St. Germain-en-Laye, Francija

Področja dejavnosti: kovine in zlitine: razvoj metodike, strjevanje, fazne premene in rast zrn, vroča in hladna deformacija ter rekristalizacija, trdo- in mehko magnetne zlitine, deformacija z lezenjem, ekspertne analize industrijskih poškodb

Zaposlitev/kariera: ustanovitelj in vodja laboratorija za metalografijo, vodja oddelka za tehnologijo na Metalurškem inštitutu v Ljubljani; 1977–1992, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (prej Metalurški inštitut), Ljubljana; 1987–, redni profesor za fizikalno metalurgijo na NFT UL; 1992–, glavni urednik revije Materiali in tehnologije; član uredniškega odbora revije Metalurgija; 2002–2003, predsednik IAS; član The World Innovation Forum; predsednik Slovenskega društva za materiale

Nagrade in priznanja: 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1984, Kidričeva nagrada za tehniške vede; 1987, medalja za prispevek k razvoju Slovenskih železarn; 2003, Zoisova nagrada za življenjsko delo

Objave in drugo: 176 znanstvenih člankov v periodiki; 62 razvojnih in strokovnih člankov; 187 prispevkov na nacionalnih in mednarodnih konferencah, knjiga KOVINE IN ZLITINE, kristalna mreža, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti (474 strani, 279 slik in grafov, več od 600 prim. ref.); knjiga Pet desetletij dela v stroki in v vedi, 210 strani, 2011, 88 člankov o raziskovalni in tehnološki politiki

Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 


Danijel ZUPANČIČ


Osebni podatki:
rojen 1954 Muljava

                  Izobrazba:. 1977– Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Univerze v Ljubljani; 2006– magisterij Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Univerze v Ljubljani.

Področja dejavnosti: vodenje projektov, razvoj in prenos tehnologij, razvoj poslovnih modelov, trajnostni razvoj in zaščita intelektualne lastnine

Zaposlitev/kariera: 1977–1981, Železniško gospodarstvo LJ, Centralne delavnice, pripravnik, referent za vlečna vozila; 1981–1982, predavatelj v Srednji šoli – usmerjeno izobraževanje v Ivančni Gorici; 1982–1993, Livar, Ivančna Gorica, tehnolog, vodja vzdrževanja, vodja energetike, vodja investicij, tehnični direktor; 1993–, zaposlen v Trimo, d. d., kot tehnični direktor, odgovoren za razvoj in prenos tehnologij, vodenje proizvodenj doma in v tujini (hčerinska proizvodna podjetja), za proces vodenja projektov doma in v tujini, pooblaščenec vodstva za okolje in varnost pri delu po ISO, skrbnik zaščite intelektualne lastnine, raziskovalec

Vodil je več projektov razvoja novih visoko avtomatiziranih tehnologij s področja novih izdelkov energetsko učinkovitega in požarno varnega ovoja zgradb, uvedbo robotizacije v segment montaže na gradbiščih in razvoja robotizirane tehnologije za proizvodnjo visoko kvalitetnih izdelkov fasad Qbiss. Bil je vodja projekta prenosa tehnologij za proizvodnjo ognjevarnih panelov in postavitev tovarn v Ruski federaciji in Srbiji ter vodja projekta prenosa tehnologije modularnih bivalnih  enot v Združenih Arabskih Emiratih. Aktiven pri razvoju poslovnih modelov optimizacije proizvodnje, poslovne odličnosti po modelu EFQM in zagotavljanju okolju prijaznih in varnih delovnih razmer. Pomembno vlogo igra pri prenosu sodobnih organizacijskih in poslovnih modelov v različna kulturna okolja ter trajnostnega razvoja izdelkov in tehnologij. Prav tako pomembno prispeva  k poslovnem modelu, ki je zaveza širši družbeno odgovornosti  in je v imenu Trimo prevzel nagrado Horus  za naj družbeno odgovorno podjetje v Sloveniji v letu 2009.

Sodelovanje v strokovnih institucijah: 1998–2001 predsednik skupščine nacionalne organizacije za jeklene konstrukcije OJK, 2002–2007 podpredsednik Slovenske inženirske zveze, član IZS, član društva vzdrževalcev, zunanji sodelavec VSSŠ NM in EPF Maribor, 1998– član delovne skupine ECCS TWG 7.9, 2003–2007  član Upravnega odbora Panama International (združenje evropskih proizvajalcev izolacijskih materialov in lahkih konstrukcij), 2007– predsednik združenja Balkan Panel Association, izredni član Inženirske Akademije Slovenije od leta 2010.

Objave in drugo:  6 patentov, od katerih so 3 mednarodni in so podeljeni v 10 državah sveta. Sodeloval je na veliko mednarodnih konferencah tako doma kot v tujini. Na mednarodnih konferencah je tudi predaval oz. objavil nekaj člankov v zbornikih teh konferenc.

Zaposlen: Trimo, d. d., Trebnje

Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813101645-17070.html



Boris ŽEMVA

ŽEMVA BORIS

                                       Osebni podatki: rojen leta 1940,  Ljubljana
Izobrazba: 1971, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972–1973 podoktorsko izobraževanje na University of California, Berkeley, ZDA; 1983, univerzitetni diplomirani ekonomist, VEKŠ Univerze v Mariboru (VEKŠ UM)

                                Področja dejavnosti: anorganska kemija fluora, kemija žlahtnih plinov, kemija koordinacijskih spojin s centralno kovino v visokih oksidacijskih stanjih, visokoenergijski oksidanti

Zaposlitev/kariera: 1965–, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS): 1983–2006, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo; 1983–, član Odbora za izbiro svetovnih simpozijev o kemiji fluora; 1983–2006, član znanstvenega sveta IJS; 1985–, redni profesor za anorgansko kemijo na FKKT UL; 1995, predsednik 11. evropskega simpozija o kemiji fluora na Bledu; 1996–, član IAS; 1997, gostujoči profesor v ICMCB, Bordeaux, Francija; 2004–, redni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2006, predsednik 5. mednarodnega simpozija o anorganskih materialih v Ljubljani; 2006–, član upravnega odbora IJS; častni predsednik 16. evropskega simpozija o kemiji fluora, Ljubljana 2010.

Nagrade in priznanja: 1972 in 1978, Fulbrightova štipendija; 1989, nagrada Sklada Borisa Kidriča za odlične dosežke v znanosti; 1993, Miller Research Professor, University of California, Berkeley, ZDA; 1999, Humboldt Research Award, Nemčija; 2001, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 2006, nagrada ameriškega kemijskega društva (ACS) za kreativno delo na področju kemije fluora; 2010, sprejet v European Academy of Sciences, Liege, Belgija, 2011, Zoisova nagrada za življenjsko delo; 2012, mentor leta po izboru DMRS; 2013, izvoljen za zaslužnega znanstvenika Instituta »Jožef Stefan«

Objave in drugo: 161 znanstvenih člankov; 28 vabljenih predavanj na simpozijih; 71 vabljenih predavanj na univerzah in inštitutih; 5 poglavij v znanstvenih knjigah; mednarodni patent s podjetjem BASF, Nemčija: sinteza binarnih fluoridov: AgF3, NiF4, NiF3, CuF3

Zaposlen: delno zaposlen na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana

Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

splet02.izum.si/cobiss/bibliography



Iztok ŽUN

ŽUN IZTOKOsebni podatki: rojen leta 1946,  Ljubljana

Izobrazba: 1972, univerzitetni diplomirani inženir strojništva; 1976, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 19741975, študijski obisk na Thayer School of Engineering, Dartmouth College, ZDA
Področja dejavnosti
: kompleksna dinamika fluidov: dvofazni tok; termodinamika: kompleksni sistemi

Zaposlitev/kariera: 1987–, profesor za termodinamiko in mehaniko fluidov, na FS UL : 1987–, predstojnik katedre, vodja LFDT na FS UL; 1986, gostujoči znanstvenik na Univerzi v Kyotu, Japonska; 1991, gostujoči profesor na Universite Claude Bernard Lyon, Francija; 1995 in 1998, gostujoči profesor na Univerzi v Kjotu, Japonska; 2000, gostujoči znanstvenik na Universidade de Aveiro, Centre for Mechanical Technology and Automation, Aveiro, Portugalska

Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Rastka Stojanovića; 1999, Zoisovo priznanje; 2003, nagrada JSMF (Japonsko združenje za večfazne tokove)

Objave in drugo: več kot 130 člankov v revijah in recenziranih zbornikih; več kot 60 vabljenih predavanj na inštitutih, univerzah in v industriji v EU, na Japonskem in v ZDA; več kot 290 čistih citatov (brez avtocitatov) po Web of Science, h = 10; aplikacije (glavne): GCMMS – Slovenski transmisijski sistem za zemeljski plin (Geoplin), Gorenje, Energetika Ljubljana

Zaposlen: Fakulteta za strojništvo  Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

 

Novice

Inženirska akademija Slovenije poslala vprašanja strankam


Ljubljana, 1. 7. 2014 - Inženirska akademija ...

Častna članica IAS postala Sunita Williams


Ljubljana, 12. 5. 2014 - Astronavtka ...

Predsednik IAS postal prof. dr. Stane Pejovnik


Ljubljana, 25. februar 2014 – Inženirska ...

PREDSTAVITEV STALIŠČ INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

22. januarja 2014  ob 11.00  bo v ...

Naše spletno mesto uporablja piškotke.
S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.
Ne strinjam se