Znanstvene študije kažejo, da je za uspešen razvoj države ključno lastno znanje, ustvarjeno na univerzah, institutih in v gospodarstvu. Le države z močnimi raziskovalnimi programi, razvojem ter bogato inovativnostjo se lahko uvrstijo med  najuspešnejše. Za preskok v inovativno družbo, ki bi temeljila na lastnem znanju, pa Slovenija najbolj potrebuje povečan delež, vlogo ter položaj inženirjev in naravoslovcev. Osnova za preskok v družbo znanja ter za dvig dodane vrednosti je ponudba storitev in razvoj izdelkov, ki temeljita na lastnih raziskavah, patentih in tehnološkem znanju. Podpirati jih morata vseživljenjsko izobraževanje ter tesno sodelovanje gospodarstva z raziskovalno in akademsko sfero.

Inženirska akademija Slovenije predlaga na osnovi analiz stanja in trendov razvoja ter nezavidljivega gospodarskega razvoja doma in v svetu naslednje ukrepe in usmeritve:
1. Začrtati usklajeno, inovativno usmerjeno nacionalno strategijo razvoja ter opredeliti odgovorne in roke za njeno uveljavitev. Za dvig dodane vrednosti so nujni lastni  novi  izdelki visoke ali vsaj srednje-visoke tehnologije. Za to usmeritev potrebujemo bistveno več inženirjev v razvojnih oddelkih naših gospodarskih družb. 
2. Skladno z lizbonsko strategijo je potrebno bistveno povečati vlaganja privatnih in javnih sredstev v raziskave in razvoj in povsod korenito povečati število in usposobljenosti inženirjev.
3. Na visokošolskih in raziskovalnih zavodih je potrebno bistveno posodobiti infrastrukturo, še posebej raziskovalno opremo, zagotoviti boljše pogoje dela ter znižati osip tudi z nižjim razmerjem med številom študentov in pedagoških kadrov. 
4. Povečati obseg tehniških in naravoslovnih vsebin in programov v osnovnih in srednjih šolah, da zagotovimo nove generacije vrhunskih strokovnjakov tudi za bodočnost.
5. S takojšnjim, primernim, rednim in pravočasnim seznanjanjem mladih o perspektivnih možnostih zaposlovanja povečati študijski vpis na tehniških in naravoslovnih področjih.
6. Spodbuditi večji vpis najboljših maturantov na tehniške in naravoslovne fakultete in ga podpreti z boljšimi pogoji dela in primernejšim položajem inženirjev v akademski sferi in v gospodarstvu.
7. Pospešiti zaposlovanje inženirjev v gospodarstvu, zlasti v raziskavah in tehnološkem razvoju ter povečati udeležbo inženirjev na vodilnih mestih v podjetjih in družbah ter njihovih nadzornih odborih, v državni upravi in vladi.
8. Združenja inženirjev morajo dobiti pomembnejšo vlogo pri usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja. Slovenska združenja se morajo hkrati tesneje povezovati s sorodnimi združenji v sosednjih regijah, Evropi in svetu.
9. Zagotoviti in povečati mobilnost pri usposabljanju perspektivnih mladih inženirjev, diplomantov  in drugega akademskega kadra. 
 
Brez večjega števila novih odličnih inženirjev, od diplomatov visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov do doktorjev znanosti v vseh slovenskih sferah prehoda v inovativno družbo znanja preprosto ne bo. Inženirska akademija Slovenije je pripravljena sodelovati pri uresničevanju vseh navedenih aktivnosti, ukrepov in usmeritev. S svojim stalnim zavzemanjem za napredek, inovativnost in pomen znanja želi po najboljših močeh prispevati k večanju ugleda inženirskih, tehniških in naravoslovnih poklicev v Sloveniji.

videolectures.net/ias09_ljubljana/

V torek, 20. 10. 2009, je Inženirska akademija Slovenije (IAS) na Institutu Jožef Stefan organizirala enodnevno posvetovanje z naslovom »Položaj in vloga inženirjev v Sloveniji«.
IAS s tem uresničuje poslanstvo pri spodbujanju ustvarjanja vrhunskih tehniških znanj, ki bodo osnova za tehnološki napredek in skladen trajnostni razvoj ter poslanstvo pri uveljavljanju vloge in vpliva tehniške inteligence pri obravnavanju gospodarskih vprašanj in razvoja Slovenije. Svojo aktivnost bo IAS dopolnila še z enim posvetovanjem v mesecu novembru z naslovom: » Realne možnosti tehnološkega razvoja Slovenije«.
Namen posvetovanja je bil osvetliti položaj in vlogo inženirjev in naravoslovcev v družbi in pregledati možnosti, kako s povečanjem prisotnosti inženirjev na vseh ravneh odločanja prispevati k preboju v razvoju, ki bi temeljil na lastnem znanju. IAS je prepričana, da je osnova za preskok v družbo znanja le razvoj lastnih novih izdelkov, ki temeljijo na lastnem  tehnološkem znanju in tesnem sodelovanju raziskovalno-razvojne sfere z gospodarstvom. Brez bistvenega povečanja števila inženirjev in naravoslovcev na vodsvenih in vodilnih mestih v gospodarstvu, zlasti v njegovih raziskovalno-razvojnih enotah, napredek in še manj preskok ne bosta mogoča!  Analize kažejo, da se bo sedanje strmo gospodarsko nazadovanje še bolj poglobilo in povzročilo dologoročne in nepopravljive posledice v lastnem razvoju Slovenije.
Posvetovanja so se udeležili številni predstavniki slovenskih tehniških fakultet, naravoslovnih institutov in gospodarskih družb. Teme posvetovanja so bile: 
1. dr. Marko Kos in prof. dr. Peter Stanovnik,Inštitut za ekonomska raziskovanja:
 Inovacijska nerazvitost Slovenije zaradi pomanjkanja inženirjev
2. prof. dr. Peter Glavič, Inženirska akademija Slovenije:
 Izobraževanje inženirjev v Sloveniji
3. prof. dr. Zdravko Kravanja, SATENA:
 Doktorski študij na nevarnem razpotju
4. dr. Alenka Kajzer, Urad za makroekonomske analize in razvoj:
 Pomen vlaganj v človeški kapital za razvoj
5. Bojana Pribošič Peric, univ. dipl. soc., Zavod republike Slovenije za zaposlovanje:
Gibanja na področju ponudbe in povpraševanja po nazivih strokovne izobrazbe
 z matematično naravoslovno tehniškega področja
6. prof. dr. Marko Jagodič, Inženirska akademija Slovenije:
 Trajni profesionalni razvoj inženirjev
7. prof. dr. Matjaž Gams, SVIZ, član Inženirske akademije Slovenije
 Razmere v znanosti in visokem šolstvu – predvsem preko analize plač
8. prof. dr. Leon Cizelj, SATENA:
 Evropska mreža za izobraževanje na področju jedrske tehnike

Zaključke posvetovanja je Inženirska akademija Slovenije posredovala javnosti in odgovornim v vladi in gospodarstvu. Povzetki diskusije, referati  in zaključki so objavljeni v zborniku posvetovanja o »Položaju in vlogi inženirjev v Sloveniji«.